Besedilo in fotografije: Matjaž Markič
Madžarsko mesto Veszprém, kakih 15 km oddaljeno od severne obale Balatona, je evropska prestolnica kulture 2023. V letošnjem letu se je in se še bo ob tej priložnosti v Veszprému in širši regiji zvrstilo kar okrog 3000 različnih dogodkov in prireditev.
Veszprém je mesto z okrog 60.000 prebivalci, na letošnje leto pa so se intenzivno pripravljali vseh pet let, odkar so bili leta 2018 imenovani za evropsko prestolnico kulture 2023 (ta naziv nosita še romunski Temišvar in grška Elefsina). Obdobje so izkoristili za temeljito prenovo očarljivega starega mestnega jedra in predstavitev bogate zgodovine mesta, veliko pa so pridobili tudi prebivalci mesta, saj se Veszprém po kvaliteti življenja zdaj uvršča med pet najboljših mest na Madžarskem. Ambicije, kot nam je ob novinarskem obisku povedal župan Veszpréma Gyula Porga, pa segajo še višje. Veszprém je evropska prestolnica kulture skupaj s še 116 drugimi manjšimi kraji v regiji in ob Balatonu, zato je uradni naziv Veszprém – Balaton 2023.
V letošnjem letu dogajanje redno popestrijo tudi številne prireditve, v času mojega obiska je bil to tridnevni glasbeni festival Balkan: Most. Glasba Balkana je s svojo energijo tri dni (in tri noči) polnila ulice Veszpréma, prinesla nekaj balkanskega vzdušja, predvsem pa odlične nastope glasbenikov sodobne balkanske kulture in na trenutke energijo pravega balkanskega »tuluma«. Več kot 30 glasbenih izvajalcev, med njimi tudi etno in jazz koncertne zvezde, se je zvrstilo na treh odrih v treh večerih. Med njimi so bili Barcelona Gipsy Balkan Orchestra, Divanhana, La Caravanne passe, Dubioza kolektiv, Alice in WonderBand in številni drugi, za veliki finale pa je na grajskem trgu nastopil še Manu Chao. Zakaj Balkan: Most? Most v večini slovanskih jezikov pomeni – most, festival pa je bil most do glasbe Balkana. Štiriletni projekt, ki se je zaključil v Veszprému, želi približati glasbo in zvoke Balkana občinstvu v zahodni Evropi.
Območje mesta Veszprém je eno najstarejših urbanih območij na Madžarskem, tu je bil že od leta 1009 tudi sedež rimskokatoliške škofije. Prav Veszprém naj bi bila najljubša rezidenca kralja Štefana I. in njegove žene Gizele, katerih kamniti figuri zdaj dominirata nad mestnim obzidjem. Med vladavino prvega kraljevega para so ustanovili škofijo in z njuno podporo zgradili katedralo sv. Mihaela in nunski samostan. Ker so tu devet stoletij kronali madžarske kraljice, Veszprém še danes velja za »mesto kraljic«. Leta 2017 so v središču mesta postavili skulpturo Sv. Mihaela, ki je takoj postala eden od prepoznavnih simbolov mesta, tako kot visoki požarni stolp, ki ga je videti iz vseh delov starega mesta. Ulice mestnega jedra v novejšem času zaznamuje živahen utrip in prijetni lokali vabijo h kratkemu postanku za kavo ali čaj.
Posebno doživetje je obisk zgodovinskih stavb, medtem ko prenova še traja. Običajno obiskovalcem med prenovo obisk ni dovoljen, tu pa so se odločili, da po vsaki fazi prenove – ob upoštevanju vseh varnostnih zahtev – vrata odprejo tudi radovednim obiskovalcem. Projekt WIP – Work in Progress se ves čas spreminja, kot si sledijo faze prenove, končal pa se bo predvidoma sredi leta 2025, ko bo prenova končana. S čeladami na glavi in z varnostnimi brezrokavniki smo imeli možnost pokukati v zakulisje konservatorskih posegov in se na lastne oči prepričati, da je proces prenove včasih še bolj zanimiv od končnega izgleda restavriranega objekta. Hkrati se prenavlja kar 18 stavb, ogled pa spremljajo grafične predstavitve za lažjo predstavo, kako so bili objekti videti pred prenovo.
Ob Balatonu oz. Blatnem jezeru, ki mu pravijo tudi madžarsko morje, je v toplem obdobju leta vedno veliko obiskovalcev. Eden bolj slikovitih krajev je Balatonfüred, ki z živahno promenado in številnimi lokalčki res daje občutek obmorskega letovišča. Tam si velja ogledati zelo zanimivo galerijo moderne umetnosti, pravzaprav zasebno zbirko zakonskega para András Szöllősi – Nagy in Judit Nemes, ki sta več kot 50 let zbirala umetnine in jih naposled približno polovico postavila na ogled v Momü. Profesor hidrologije in akademska slikarka sta sledila zelo natančnemu konceptu geometrijske umetnosti, v zbirki so tako dela madžarskih in številnih mednarodnih avtorjev. Imeli smo srečo, da nas je po zbirki vodil kar zbiratelj sam in z njegovimi pronicljivimi razlagami je bil ogled razstave, ki nosi naslov »Connecting Europe« (povezovanje Evrope) še zanimivejši.
Ponos teh krajev je manufaktura porcelana Herend, katerih začetki segajo v leto 1826. Danes so največja takšna manufaktura in kot je ponosno povedal direktor Attila Simon, poslujejo z dobičkom in povsem brez državne pomoči, več kot tri četrtine podjetja pa je v lasti managerjev in zaposlenih. Svoje izključno ročno narejene izdelke izvažajo v 60 držav sveta, cene za unikatne porcelanaste umetnine pa segajo v neslutene višave, med najboljšimi kupci je tudi omanski sultan, zelo pa so cenjeni tudi na japonskem dvoru. Pri porcelanastih izdelkih uporabljajo kar 822 barv oz. barvnih odtenkov, najavljenim obiskovalcem pa prikaz oblikovanja, izdelave in barvanja porcelana pokažejo tudi na vodenem ogledu.
Odlična kulinarika se ponaša z avtentično madžarsko tradicijo. Ob Balatonu blizu kraja Csopak smo obiskali Petrány pince & borterasz, restavracijo sredi vinogradov in s prekrasnim pogledom na Balaton. Lastnik István Petrány je sicer velik trgovec z avtomobili, ljubezen do vinarstva pa ga je pripeljala do nakupa zemljišča z vinogradom in nato restavracije z izbrano ponudbo. Čeprav Madžarsko morda povezujemo predvsem s tokajem, je tukaj najbolj razširjena sorta laški rizling, v zadnjem času pa uspešno gojijo tudi trto rdeče sorte malbec, ki potrebuje celo več toplote in sonca kot cabernet sauvignon ali merlot. Vse toplejše podnebje je razlog, da ob Balatonu poleg tradicionalnih belih sort sadijo tudi vse več rdečih sort.
Ko govorimo o kulinariki, v Veszpremu ne moremo mimo restavracije Fricska, prijetnega lokala z dobrim vzdušjem in lokalno ponudbo mesnih in ribjih jedi, slovijo tudi po »top 10« burgerjih na Madžarskem, razveseljuje ponudba craft piva in vin iz vinogradov ob Balatonu. Restavracija Oliva se ponaša s čudovitim razgledom na mesto in razveseljuje z raznoliko ponudbo jedi, lastnik Zoltan Meszaros pa nam je predstavil še svoje butično vino sorte laški rizling, ki ga je poimenoval kar »38 rok«. Na trgatvi je namreč sodelovalo 19 prijateljev, in verjetno bo vino prihodnje leto nosilo drugačno ime… Zoltan Meszaros je sicer tudi glavni organizator Balaton Wine & Gourmet, največje gastronomske prireditve v regiji.
Za konec se ustavimo še na slikovitem polotoku Tihany, s katerega teras nad Balatonom se nizajo najlepši pogledi na jezero. V središču kraja je benediktinski samostan iz leta 1055, idilične hiše v kraju pa so prava paša za oči. Etnografski muzej na prostem prikazuje tipične stavbe, način življenja in ljudske obrti. Tihany velja za enega najlepših krajev na Madžarskem, zato je tam vedno veliko obiskovalcev, raznolika ponudba izdelkov domače obrti in spominkov na ulicah pa mu daje še poseben čar. Pri polotoku Tihany je Balaton najožji, saj bregova loči le dober kilometer. Tam redno vozi manjši trajekt, ki povezuje severni in južni breg jezera.
