Peneče se vino je več kot le vino z mehurčki. Peneče se vino ponuja užitke za vse čute. S sluhom in vidom sledimo odpiranju steklenice in točenju v kozarec, nadaljujemo z opazovanjem sproščanja mehurčkov in iskrenja v kozarcih, do zaznavanja vonjav in arom ter nazadnje – prepričljivosti okusa.

Podoba kozarca penečega se vina navadno v spomin prikliče slovesne in praznične trenutke. Nekoč so se peneča se vina pila resda pila le ob posebnih priložnostih, danes temu ni več tako. Kultura uživanja vin, tudi penečih se, se med ljudmi širi, ljubiteljev in poznavalcev je vse več. Peneča se vina so namenjena spoštljivemu uživanju. Le tako se jim lahko približamo in odkrivamo detajle, ki jih pridelovalci ustvarjajo z veliko truda in s skrbnimi postopki pridelave.


Peneča se vina so vse bolj priljubljena izbira, uživamo jih ne glede na letni čas, s hrano ali brez nje. V mnogih hotelih peneča se vina ponudijo že pri zajtrku, v restavracijah pa se lahko prepustimo kulinaričnim doživetjem, ko vsak hod premišljeno spajajo z izbranim penečim se vinom. Peneča se vina v osnovi ločujemo glede na raven nepovretega sladkorja: popolnoma suha (brut nature), izredno suha (extra brut), zelo suha (brut), suha (extra dry), polsuha (dry), polsladka (demi-sec), sladka (doux), metodo pridelave (klasična oziroma šampanjska ali charmat oziroma tankovska), letnik osnovnega vina, geografsko poreklo, sortni sestav in seveda pridelovalca. Peneča se vina imajo glede na poreklo različna imena: v Sloveniji jih imenujemo peneča vina oz. penine (le kakovostna in vrhunska peneča se vina z geografskim poreklom), v Nemčiji in Avstriji sekt, v Španiji poznajo cavo, Italijani spumante,– Francozi se ponašajo s šampanjci (le peneča vina iz pokrajine Šampanja), ostala peneča se vina imenujejo cremant.


Peneča se vina pred postrežbo ohladimo na štiri do šest stopinj Celzija. Zelo pomembno je, da steklenice pred odpiranjem ne tresemo. Preden steklenico odpremo, jo s prtičkom obrišemo. Pri odpiranju počasi vrtimo steklenico ali zamašek dokler ne popusti. Odpiramo počasi in zadržujemo pritisk pod zamaškom. Namesto poka, ki bi vino nepotrebno vznemiril, bomo dosegli nežen komaj slišen zvok. Bodite pozorni, da vam pri odpiranju steklenice ne odnese zamaška, ki lahko koga poškropi ali celo poškoduje. Pri enostavnejših peninah, sploh tistih, ki so narejene po tankovski metodi, je klasičen visok kozarec (flute) še vedno najboljša izbira. V njem lahko uživamo v izrazitejšem in podaljšanem iskrenju. Pri tovrstnih peninah navadno iščemo in zaznavamo pretežno sadne note. Ko govorimo o zrelejših peninah, pridelanih po klasični metodi, ki imajo bogatejše telo, v roke vzamemo kozarec za aromatična mlajša bela vina. Primerna izbira so tudi t. i. šampanjski kozarci, v obliki razširjenega tulipana. Vinu s tem omogočimo stik z zrakom na večji površini, na ta način zaznamo več aromatike, bogatost in polnost okusa.


Bonton in sommelierska stroka so si enotni – s kozarci ne trkamo. Kozarec vedno primemo na sredini peclja, s čimer preprečimo, da bi se vino segrevalo. Trk le nakažemo s kozarcem v ne previsoko dvignjeni roki, pokimamo z glavo in pri tem ne pozabimo na nadvse pomemben očesni stik in prijazen izraz na obrazu. Izjemoma, v domačem okolju in le v zaključenih družbah prijateljev ali najožjih družinskih članov si lahko privoščimo nežen trk s kozarci. Združevanju kozarcev v »rožico«, glasnemu vpitju in uživanju penečih se in drugih vin na »eks« pa se ne glede na priložnost zavestno izognemo.


Peneča se vina že zdavnaj niso več le dobra izbira za aperitiv, temveč puščajo veliko odprtih možnosti za njihovo uživanje samostojno ali ob jedeh. Pri tem pa je potrebno dobro poznati tako vina kot tudi sestavine in postopke priprave posameznih jedi. Kot sicer v življenju je tudi pri spajanju hrane in vina potrebna velika mera natančnosti in predvsem izostreni čuti. Nič ne bo narobe, če se boste za prvo tovrstno izkušnjo prepustili izkušenim kuharjem in sommelierjem, ki bodo poskrbeli za nepozabno doživetje. Priložnosti za zaključena srečanja v družbi kozarca penečega se vina je v okviru praznikov navadno več. Želimo si, da bi v prihajajočih dneh našli ravno pravšnji razlog za zdravico in se prepustili odkrivanju skrivnosti penečih se vin. Najbolj pomembno je, da znamo uživati v trenutku, zato naj bodo prazniki preplet druženja, veselja in ugodja.

Vir: Lavra Peršolja Jakončič, članica Društva za razvoj pivske kulture – Sommelier Slovenije (Odnosi z javnostmi, Hit, d.d.)