Besedilo in fotografije: Matjaž Markič

Za kraljevsko mesto Tomislavgrad, ki leži v južnem delu Herceg-bosanske županije, pravijo, da je tisti »in« v imenu Bosne in Hercegovine, saj s svojo lego povezuje Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Pred 1.100 leti naj bi tam kronali prvega hrvaškega kralja, v njegovi bližini je hercegovsko morje – Buško jezero, na Duvanjskem polju so našli ostanke praslona, na obronkih polja na nadmorski višini nad 900 m pridelujejo odlična vina, hercegovska kulinarika pa že dolgo slovi kot odlična.

Tomislavgrad, mesto v zahodni Hercegovini v bližini hrvaške meje, je v zgodovini zamenjalo kar nekaj imen. Potem ko so mu Rimljani rekli Delminium, so ga v srednjem veku imenovali Županjac, pod turško oblastjo Županj – potok in pod Avstro-ogrsko spet Županjac. Leta 1928 ga je jugoslovanski kralj Aleksander I. preimenoval v Tomislavgrad, zlasti v čast svojega sina Tomislava, nekaj pa tudi zato, ker naj bi prav tu kronali prvega hrvaškega kralja Tomislava. Po letu 1946 se je kraj imenoval Duvno, po obširnem kraškem Duvanjskem polju, na katerem leži. Zanimivo, ena od razlag imena Duvno je ta, da na Duvanjskem polju vedno piha (hr. duva) veter, kar verjetno ni daleč od resnice. Leta 1990 je spet dobil današnje ime Tomislavgrad, za kar so se meščani plebiscitarno odločili na referendumu, še vedno pa ga marsikdo pogovorno imenuje Duvno, ali pa kar – Tomislav.

V Tomislavgradu je turizem šele na začetku, turistično skupnost so ustanovili šele pred dobrim letom, a tako kot v sosednjih Livnu in Kupresu (o njih boste lahko brali v posebnih reportažah) imajo v regiji smele načrte za njegov razvoj. Kako resno mislijo, sta nam pokazala in povedala tudi predsednica Federacije Bosne in Hercegovine Lidija Bradara ter župan Tomislavgrada Ivan Buntić, ki sta našo skupino turističnih novinarjev (iz Hrvaške, Srbije, Severne Makedonije, BiH in Slovenije) v Frančiškanskem muzeju pozdravila prvi dan obiska v regiji. Muzej med drugim hrani različne etnološke in arheološke eksponate iz bližnje in daljne zgodovine kraja, še posebej ponosni so na fosilne ostanke Duvanjskega praslona, stare 3,5 milijone let, ki so jih leta 2011 našli v bližnjem kamnolomu Cebara. Tam so kasneje odkrili še ostanke drugih živali, med njimi so tudi sabljezobe mačke, tapirji, prakonji – pravi pleistocenski živalski vrt, ki je Tomislavgrad postavil na paleontološki zemljevid sveta.

Prav letos v Tomislavgradu praznujejo 1.100-letnico kronanja prvega hrvaškega kralja Tomislava na Duvanjskem polju leta 925. Zapisov o dogodku sicer ni, a zgodovinarji sklepajo, da je do kronanja prišlo prav takrat, nenazadnje je papež Ivan X. v pismu (v latinščini) Tomislava leta 925 naslovil kot »kralja Hrvatov«. Tomislav je sicer vladal že od leta 910, z močno vojsko je premagal nasprotnike, zlasti Madžare in Bolgare carja Simeona, ter združil hrvaška in dalmatinska ljudstva. Eden posrednih dokazov je tudi, da so se njegovi nasledniki v 10. stoletju prav tako imenovali »kralji« – in to v hrvaškem jeziku. V Tomislavgradu so ob okrogli obletnici pripravili številne prireditve in razstavo, ki nazorno predstavlja to za hrvaško zgodovino zelo pomembno poglavje. Na razstavi je prikazana tudi krona, s kakršno naj bi pred 1.100 leti okronali hrvaškega kralja.

Duvanjsko polje leži na nadmorski višini med 860 in 900 m. Zime so lahko kar zelo hladne, poletja pa vroča, a zaradi stalnega vetra kar znosna. Padavin je največ pozimi, ko je polje občasno delno poplavljeno, potem pa na kraških tleh voda hitro odteče in poleti ni redka suša. Razmere, ki se ne zdijo najbolj ugodne za vinogradništvo, a podjetnik Ivica Dilber se je s soprogo pred nekaj leti lotil prav vinarstva. Njegovi vinogradi so med 900 in 960 m nadmorske višine in so glede tega pravi fenomen, saj jih na takšni višini ni ravno veliko – pravzaprav so med najvišjimi na svetu! S pomočjo vrhunskih enologov so njegova vina Knebu (da, ime izvira iz k nebu – glede na nadmorsko višino in v prenesenem pomenu) izjemno kakovostna in redno prejemajo najvišje ocene in mednarodna priznanja. Njihov chardonnay (letnik 2022) je na Decanterju prejel zavidljivih 94 točk, kar je najboljša ocena za chardonnay v BiH, na Hrvaškem in v Sloveniji. Seveda smo ga lahko degustirali in se prepričali, da je zares vrhunski! Zakonca Dilber sta nas popeljala po posestvu in nam poleg vinogradov pokazala tudi moderno, veliko vinsko klet, ki je še v gradnji, a bo zagotovo postala prava turistična atrakcija.

V bližini Tomislavgrada se lahko pohvalijo s hercegovskim morjem – Buškim jezerom. Akumulacijsko jezero je nastalo v 70. letih prejšnjega stoletja za potrebe hidroelektrarne Orlovac (danes na Hrvaškem) in je bilo v času nastanka največje v Evropi, še danes pa je med večjimi tovrstnimi jezeri. Ko je polno, je njegova površina kar 56 km2, dolgo je največ 13,5 km in široko 6 km, obseg obale pa meri 43 km. Zaradi njegove značilne poletne modre barve in odsevov ga mnogi primerjajo z morjem. Stalni vetrovi so primerni za vodne športe, zelo priljubljeno je med ribiči, z nasutjem peska pa so lepo uredili plažo Marinkovac, ki zlasti ob koncu tedna privablja številne kopalce iz okolice. Jezero je pomembno tudi za migracije ptic, kar 274 vrst se jih ustavi tukaj, zato je od leta 2008 na Ramsarskem seznamu in ga pogosto obiskujejo ornitologi in opazovalci ptic z vsega sveta.

Eco vas Grabovica, naše bivališče v Tomislavgradu, leži malo nad Buškim jezerom, iz njenih teras pa se odkrivajo najlepši pogledi na lesketajoče se jezero in gore, ki ga obdajajo. Poleg 35 sob in apartmajev za goste je tam tudi velika restavracija, pri njih si je mogoče izposoditi kolesa za izlete po okolici, kamor se z vodičem lahko zapeljete tudi s štirikolesniki (quadi) ali pa se tja podate kar na konjskem hrbtu na vodenih konjeniških izletih. Vsekakor pa se zvečer zapeljite do imenitne restavracijo Hajdučke vrleti, ene najboljših restavracij ne le v regiji, temveč v celotni Bosni in Hercegovini. Sredi naravnega parka Blidinje vam v pristnem domačem ambientu postrežejo z vrhunskimi specialitetami hercegovske kuhinje ob spremljavi odličnih hercegovskih belih in rdečih vin – seveda so na impresivni vinski karti tudi vina iz vinske kleti Knebu. Le opozorilo – pridite lačni, porcije so gostoljubno velike, hrana pa izjemno okusna.

Če se odpravljate v zahodno Hercegovino ali pa vas o tem zanima kaj več, vam priporočamo še članek V gostoljubni deželi slapov in stečkov.