Besedilo in fotografije:
Matjaž Markič
Naša sosednja država še daleč ni le morska in poletna turistična destinacija. Čeprav se Slovenci na Hrvaško največkrat odpravimo na letni dopust v Istro, Kvarner in Dalmacijo, pa tudi celinski del lahko ponudi marsikaj.
Eno od morda manj znanih, a zaradi tega še prijetnejših področij je v naši neposredni bližini, le nekaj kilometrov od slovenske meje ali celo tik ob mejni reki Kolpi, ki tukaj ne razdvaja, ampak povezuje. Neokrnjena narava, kulturni, zgodovinski in arheološki spomeniki, adrenalinska zabava ter nenazadnje odlična kulinarika in izborna vina so aduti, na katere stavijo vselej gostoljubni domačini.
Mesto Ozalj hitro navduši vse, ki jih zanimata kultura in zgodovina ter vabi k odkrivanju številnih zanimivosti. S svojo lego ob Kolpi, starim gradom na griču, kjer so med drugim bivali Frankopani in Zrinski, zdaj pa je v njem muzej, prvo hrvaško celinsko hidroelektrarno Munjara, zasnovano po načrtih Nikole Tesle, ter zapuščino največje hrvaške akvarelistke Slave Raškaj nikogar ne pusti ravnodušnega.
A tudi tisti, ki so bolj zagreti predvsem za gastronomske užitke, tu pridejo na svoj račun. Kdo bi le lahko ostal ravnodušen ob torti Katarine Zrinski, ki jo po še vedno skrivnostnem receptu pripravljajo v Restoranu Žganjer? Med 30 sestavinami v 12-slojni razkošni baročni torti najdemo tudi paradižnik, borovnice, rozin, pa piment in beli poper… ter več vrst biskvitnega in listnatega testa. Harmonija okusov je preprosto… neprekosljiva.
Ljubitelji pristne domače kulinarike bodo v »zelenem srcu Hrvaške« tudi sicer uživali. V krčmi oz. kmečkem turizmu Frlan v Vivodini so znani po odlični jagnjetini, prav tako se ponašajo tudi z izvrstnimi vini. Pravo bogastvo domače kuhinje je mogoče doživeti v kmečkem turizmu Čulig, kjer nudijo tudi prenočišča, odlično vino pa okušati v vinskih kleteh Guštin in Vrbanek.
Povsod gostoljubni gostitelji poskrbijo, da ob degustaciji vina gost ne ostane lačen, ter ponudijo zraven različne vrste pogač in narežejo klobasice, panceto, pršut… Vsega dobrega je kmalu še preveč, zato se prileže kratek sprehod med slikovitimi vinogradi. Hoja spodbudi razmislek o tem, kako bo v teh krajih več mladih lahko ostalo doma in ne iskalo kruha na tujem, če se bodo zanje odprle nove možnosti v turizmu.
Prava meditacija je lahko ob reki Kolpi, še raje pa na njej. Po čisti reki lahko zaveslate s svojim čolnom ali kajakom, ali pa se zapeljete z repliko rečne ladje, s kakršno so nekoč po Kolpi prevažali žito. Spremljajo vas številne ptice, ki živijo ob vodi, v zadnjem času pa z nekaj sreče lahko vidite na delu tudi sicer plašne bobre, o katerih pričajo obglodana debla na rečnem bregu. V Kolpi je tudi pravo bogastvo rib, poročajo o pravih kapitalskih somih in ščukah.
Lahko tudi obiščete jamo Vrlovka, kjer so našli veliko predmetov iz časov od bakrene dobe do srednjega veka in so zdaj v muzejih v Karlovcu in Zagrebu. V času našega obiska je bila jama sicer zaprta, ker tam gnezdijo zaščiteni netopirji in bi jih obiskovalci preveč vznemirjali, zato pa lahko nekaj informacij dobite v arheoparku v bližini jame.
Stari grad Ribnik – Wasserburg je eden od pomembnejših spomenikov srednjeveškega stavbarstva in ena redkih nižinskih vodnih utrdb. Njegovi prebivalci so namreč ob prihajajoči nevarnosti lahko zajezili bližnji potok in okrog gradu je nastalo majhno jezero, ki je v številnih vojnah in spopadih preprečevalo sovražnikom dostop do gradu. Voda je segala prav do zidov, zaradi omejenih možnosti takratnega orožja pa so debeli zidovi in voda v globokem jarku okrog gradu zadostovali za učinkovito obrambo.
Tuji turisti, ki se po dopustu vračajo s hrvaške obale, vse pogosteje dan ali dva preživijo tudi v porečju Kolpe, stran od turističnega vrveža, stresa in gneče. S pravim pristopom in vse bogatejšo, a pristno turistično ponudbo, ki jo zaokrožata domača hrana in vino ter iskreno gostoljubje, jih bo zagotovo še več. Slovenci smo tukaj v prednosti, saj lahko pridemo v te kraje tudi na enodnevni izlet – in navdušeni ugotovimo, da bomo kmalu prišli še za kakšen dan več.