Piše: Matjaž Markič

St. Anton am Arlberg velja za zibelko alpskega smučanja. Na zgodovino zimskih športov so v tem elitnem smučarskem središču sicer upravičeno ponosni, a še daleč ne živijo le od stare slave.

Smučanje v St. Antonu že 120 let pišejo z veliko začetnico, to se vidi na vsakem koraku. Smučarski posel jemljejo zelo resno in ga odlično obvladajo. Po nekaj slabših “koronskih” sezonah je bilo letos že pred glavno sezono težko dobiti prosto hotelsko sobo v kraju, v glavni sezoni pa so hoteli zasedeni skoraj stoodstotno. Ob tem je treba povedati, da smučanje v St. Antonu ni prav poceni – no, saj kje pa še je. Za dnevno smučarsko vozovnico je treba odšteti 67 EUR, za petdnevno pa 308 EUR, res pa se je za ta denar mogoče nasmučati kot le malo kje. Za vsakogar, ki rad smuča – in to ne samo dve uri na dan – se računica upoštevaje prevožene kilometre vsekakor čisto spodobno izide.

Potem ko smučišče v St. Antonu pred nekaj leti povezali preko Zürsa in Lecha vse do Schröckena in Wartha tik ob nemški meji, je z več kot 300 km smučarskih prog največje v Avstriji in med petimi največjimi na svetu. O razsežnosti največjega avstrijskega povezanega smučišča Ski Arlberg pa kilometri prog še ne povedo vsega. Ko potuješ na smučeh iz St. Antona preko St. Christopha, Stubena, Zürsa in Lecha vse do Schröckena in Wartha, se šele zaveš dimenzij tega res ogromnega smučišča. Pa pravzaprav niti ni treba čisto do konca poti, ki jo imenujejo Run of Fame – za enodnevno zmerno naporno smuko je čisto dovolj izlet mimo Zürsa do Lecha in kratek sprehod po tem lepo urejenem kraju, ki velja za najbolj mondeni smučarski center v Avstriji.

Pravi športniki v regijo Ski Arlberg ne pridejo zaradi razkazovanja, temveč zaradi smučarskih užitkov. Teh ne zmanjka tako na širokih in dobro urejenih progah vseh zahtevnostnih kategorij kot na številnih golih pobočjih, ki omogočajo prosto smučanje. St. Anton in celotni Ski Arlberg je namreč tudi prava meka za ljubitelje off-piste smučanja, če je le dovolj snega. Za smučanje izven urejenih prog je zelo dobro najeti izkušenega vodnika, saj strmine skrivajo kar nekaj pasti, plazovi pa tudi skoraj vsako leto odnesejo kakšno žrtev. Enajst smučarjev, ki jih je letos zasul plaz na območju Zürsa, je imelo veliko srečo v nesreči, saj so prav vse rešili. A žal ni vedno tako. Zato vas na najvišjo postajo gondole Valluga na 2.811 m višini sploh ne spustijo s smučmi, če niste v spremstvu vodnika. Za vse tiste, ki z vrha ne bi smučali, pa se tam odpirajo neverjetni razgledi.

St. Anton pa ni zanimiv le na smučišču, ampak je tudi privlačno majhno mestece z veliko hoteli (praviloma višjih kategorij), restavracijami in barčki, ki ostajajo odprti pozno v noč. V hotelih in penzionih je v kraju na voljo 11.200 postelj, podatek o 762.000 (zimskih!) nočitvah v lanski sezoni, ki je še čutila posledice pandemije, pa pove vse o zasedenosti. V St. Antonu so hoteli tudi za najbolj razvajene goste, najti je mogoče tudi zelo solidno namestitev za primerno ceno, žepu najprijaznejši pa so hoteli in penzioni v manjših krajih v bližnji okolici. A večernemu živžavu se je skoraj škoda izogniti in vsaj kakšen večer je treba obiskati katerega od številnih lokalov, po možnosti z živo glasbo. Še posebej živahno bo letos od 30. marca do 2. aprila, ko bo v St. Antonu prireditev New Orleans meets snow in bodo ulice in barčki zvečer utripali v ritmu jazza, bluesa in funka.


V St. Antonu so pogosti gostje različne znane osebnosti iz sveta politike, filma in estrade, tudi kakšna kronana glava se najde vmes. Kot pripoveduje Yannick Rumler, tiskovni predstavnik regije St. Anton, so na to sicer ponosni, a ostajajo vselej diskretni, saj takšni gostje na zasebnih počitnicah praviloma ne marajo publicitete. Kronanih glav med našim obiskom nismo videli, smo pa v hotelu Schwarzer Adler v središču St. Antona srečali legendarnega slovenskega punkerja in rockerja Petra Lovšina. Hotel Schwarzer Adler v središču St. Antona je znan po odlični kulinarični ponudbi in atraktivnem wellnessu v dveh etažah ter izjemnem zunanjem bazenu Sky Pool – pravi izbor za poznavalce. Nekdanji športni novinar Peter Lovšin je gotovo obujal tudi spomine na čase, ko je spremljal tekmovanja za svetovni pokal v St. Antonu. Konec letošnjega januarja je bilo na tamkajšnjih strminah svetovno mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju.

Omeniti je treba tudi pravi kozmopolitski značaj St. Antona, saj na smučišču, pa tudi na ulicah, v barih in restavracijah lahko res slišite veliko jezikov z vsega sveta. Po podatkih turističnega urada gostijo v St. Antonu smučarje iz kar 55 držav sveta, zanimivo pa je, da jih veliko prihaja tudi res od daleč in tako niso redki gostje iz Avstralije, Brazilije, Nove Zelandije, ZDA… Srečali smo, na primer, skupino Američanov v poznih srednjih letih, ki so iz Chicaga prileteli le za en teden smučanja v St. Antonu. Mednarodno vzdušje pa ne prevladuje le med gosti, ampak tudi med natakarji, ki prav tako prihajajo od vsepovsod, praviloma pa se (skoraj) povsod najde tudi kdo iz naše bivše domovine, s katerim se lahko pomenite v malo bolj bližnjem jeziku.

V St. Antonu so prvi smučarski klub Ski Club Arlberg ustanovili leta 1901 in je najstarejši smučarski klub v Alpah. Klub še vedno deluje, sprejem v članstvo elitnega kluba pa danes velja za posebno čast. A čeprav radi poudarjajo svojo slavno zgodovino, gredo s časom naprej in pazijo tudi na generacije, ki prihajajo. V St. Antonu je zelo veliko mladih gostov, željnih zabave in aktivnih na družabnih omrežjih. Zavedajoč se učinka družabnih omrežij na tako rekoč brezplačno promocijo kraja vsako sezono pripravijo tudi kakšno s tem povezano akcijo. Letos si je tako mogoče brezplačno za en dan izposoditi najnovejši model akcijske kamere, ki jo smučarji namestijo na čelado ali selfie-stick in posnamejo svoj smučarski dan. V Mountain Media Centru jim nato profesionalno zmontirajo enominutni posnetek, ki ga opremijo z glasbo ter pripravijo za objavo na YouTube.

Dolgčas v St. Antonu tudi izven smučišč zagotovo ni nikomur. Arl.park je velik športni center v središču mesta, ki ponuja tenis, squash, bowling, steno za prosto plezanje, trampoline… Za sproščanje mišic po smučanju je na voljo veliki wellness center Arlberg WellCom, a skoraj vseh hotelih imajo tudi svoje savne in wellnese. Tudi gurmani pridejo na svoj račun, tako v 18 gorskih kočah z odlično lokalno obarvano kulinariko kot v restavracijah v kraju, ki ponujajo tako kaiserschmarrn kot bouillabaisse ter odlična avstrijska vina. A roko na srce – čeprav je tudi druge ponudbe veliko in je odlična, se v St. Anton pride najprej zaradi smučanja. To pa je res uživaško!

Foto: Matjaž Markič, Rino Gropuzzo, TVB St. Anton am Arlberg