Piše: Matjaž Markič
V Avstrijo vedno rad potujem, pa naj gre za obiske pozimi, ko je na prvem mestu smučanje, ali pa poleti, ko avstrijske gore vabijo k pohodništvu in gorsko-kolesarskim podvigom, jezera pa s svojo mirnostjo in čistostjo omogočajo nepozabna doživetja na kajaku ali supu v neokrnjeni naravi. Rad obiščem tudi mesta, ki so v adventnem času videti še posebej čarobno…
Ob bližajoči se »pravi« zimi vse pogosteje pogledujem proti smučem, ki se skupaj z drugo športno opremo gnetejo v kleti. Vsako sezono komaj čakam, da jih nataknem na noge in se spustim po belih strminah! Še posebej ljuba so mi avstrijska smučišča, saj naši severni sosedje zimsko-športne aktivnosti in vse, kar je z njimi povezano, res obvladajo.
Foto: © Schultz Gruppe
Na smučiščih, ki jih pogosteje obiščem, so nas doslej vsako leto presenetili s kakšno izboljšavo, pa naj gre za novo žičnico, posodobljene naprave na smučiščih, nove ali razširjene smučarske proge, ali pa kakšno zanimivostjo v kulinarični ponudbi, kot so gorske smučarske tržnice ali Ski Food Festival, kot ga na začetku sezone pripravljali v regiji Hochzillertal – Spieljoch na Tirolskem. V dveh decembrskih dneh so smučarji pred žičnicami poskušali prigrizke iz ene izmed 14 sodelujočih držav, v 14 smučarskih kočah pa so pripravili tipične tematske menuje iz 14 držav. Nepozabno vzdušje, ki je smučanju dodalo še nekaj kozmopolitskega šarma!
Foto: © Schultz Gruppe
V lepem spominu ostaja tudi moderno opremljena gurmanska restavracija Albergo na zgornji postaji gondolske žičnice Wimbachexpress v Hochzillertal – Kaltenbach, s sončno teraso in dih jemajočim panoramskim pogledom na vse strani ter z odlično kuhinjo z italijanskim pridihom.
Foto: © Schultz Gruppe
Panoramski pogledi me spomnijo še na eno prelepo smučarsko izkušnjo, na restavracijo Adler Lounge na vrhu povezanih smučišč Kals – Matrei (Grossglockner Resort), kjer se oko sprehodi po kar 60 tritisočakih, ki ga obkrožajo, brbončice pa uživajo v kulinaričnih specialitetah iz izbranih sestavin – od tipičnih jedi iz gorskih koč do inovativnih krožnikov, ki jih pripravljajo najboljši kuharji. Adler Lounge je dostopen z gondolsko žičnico iz Kalsa, mirnega kraja v zatrepu doline, kjer stoji kompleks hotela Gradonna in udobnih apartmajskih koč. Vsa notranja oprema je iz cemprinovega lesa, ki neskončno lepo diši, ima pa tudi zdravilne učinke. Imel sem to srečo, da sem tam bival tako poleti kot pozimi in kar težko bi se odločil, kaj me je bolj navdušilo.
Foto: © Schultz Gruppe
Zagotovo pa je navdušujoč veličasten pogled na najvišji avstrijski vrh Grossglockner, prav Kals je tudi eno od dveh pomembnih izhodišč (poleg Heiligenbluta) za pohod na vrh te gore. Na vrh se (še) nisem podal, zato pa sem poleti z najetim električnim gorskim kolesom in v spremstvu vodnika dodobra prekrižaril okoliške hribe. Ja, tam ravnine ni ravno veliko, in za vse tiste, ki nismo ravno v kondiciji Primoža Rogliča, je električna pomoč navzgor še kako dobrodošla, prav nič pa ne zmanjša enkratnih občutkov sreče ob gibanju v naravi in dihanju svežega zraka sredi gozdov na več kot 1.400 m nadmorske višine.
Foto: © Serfaus Foto Mayer
Nepozabna je bila tudi zimska izkušnja v zimsko-športnem središču Serfaus – Fiss – Ladis na severu Tirolske. Tri slikovite vasice na sončni planoti nad reko Inn, ki jih obkrožajo tritisočaki pogorja Samnaun in Ötztal, so še posebej priljubljene pri družinah z otroki, saj na vsakem od treh povezanih smučišč ne manjka zabave in animacije za najmlajše, otroški zabavni parki, smučarski tečaji, varstvo z izkušenimi animatorji, njim je prilagojena tudi hotelska ponudba, sprehajalne poti omogočajo tudi sprehode z otroškimi vozički… Nič čudnega, da so Serfaus – Fiss – Ladis neodvisni spletni portali že večkrat proglasili za najbolj družinam prijazno smučišče v Alpah.
Foto: © Serfaus Andreas Kirschner
A posebna atrakcija je podzemna železnica v Serfausu. Prav zares, od leta 1985 imajo v vasici kot tretji kraj v Avstriji (za Dunajem in Linzem) podzemno železnico, ki ima na 1.280 m dolgi poti štiri postaje in vozi od parkirišča do spodnje postaje gondole, z vmesnima postankoma v središču kraja. Zato je lahko vasica zaprta za promet z avtomobili, saj je dovoljena le dostava ob določenih urah, gostje pa se lahko pripeljejo do namestitve in nato do konca dopusta pustijo avto v garaži. Skladno s prijaznostjo celotne regije do otrok in družin so tudi (posneti) nagovori potnikom in napovedi postaj iz ust lokalnih šolarjev – tudi v angleščini, seveda.
Foto: © Josef Mallaun
Kot pravi smučarski sladokusec se še posebej rad spominjam smučišč v St. Anton am Arlberg, ki gotovo sodi v sam vrh smučarske ponudbe v Avstriji. Ker so pred leti povezali vsa smučišča od St. Antona preko Zürsa in Lecha vse do Wartha in Schröckena, je smučišče Ski Arlberg s 305 km smučarskih prog tudi največje v Avstriji. Kljub velikosti smučišča pa vasice ob njem ohranjajo pravi avstrijski šarm in v gorskih kočah se še vedno najde avtentično tirolsko ponudbo. Smučarija pa… enkratna, kaj pa drugega, zato ni čudno, da se tako St. Anton am Arlberg kot Lech – Zürs am Arlberg ponašata z nazivom Best of Alps, skupaj še z desetimi elitnimi smučišči od St. Moritza do Chamonixa.
Foto: © Petra Novosel
Nepozabna je tudi izkušnja zgodnjega jutranjega smučanja v Gasteinu, ko prve zavoje na deviško steptani strmini urežeš še v jutranjem svitu, na progi pa je le manjša skupina smučarskih uživačev, saj je žičnica prvo uro in pol namenjena le njim… In ko te po končanem jutranjem smučanju v kupoli iz stekla in aluminija na vrhu čaka še kraljevski zajtrk z različnimi dobrotami, se knjiga smučarskih spominov podaljša za eno najlepših strani.
Foto: © Daniel Ausweger
A prijetni spomini niso povezani samo z zimskim športi. Pred dvema letoma sem ob 200-letnici prve izvedbe »Svete noči« obiskal majhno kapelico v Oberndorfu na Solnograškem. Avtor besedila, mladi pastor iz Salzburga Joseph Mohr, in njegov prijatelj Franz Xaver Gruber, učitelj in organist iz Zgornje Avstrije, ki je pesem uglasbil, si leta 1818 seveda nista mogla predstavljati, da bodo nežni napev s sporočilom miru v takšnem obsegu sprejeli po vsem svetu. Danes jo skoraj dve milijardi ljudi v božičnem času pojeta v 300 jezikih in narečjih po vsem svetu.
Foto: © SalzburgerLand Tourismus
Božično vzdušje je bilo ob obletnici v Salzburgu, Steyrju in drugih krajih pred dvema letoma še posebej praznično. V Salzburgu, rojstnem kraju Josepha Mohra, so ob tej priložnosti v produkciji salzburškega deželnega gledališča postavili na oder muzikal »Moja Sveta noč«, za katerega je glasbo napisal priznani ameriški skladatelj John Debney, nominiranec za Oskarja (Kristusov pasijon).
Foto: © SalzburgerLand Tourismus
V adventnem času manjši in večji avstrijski kraji zaživijo v čarobnem vzdušju. K obisku vabijo številni adventni sejmi (Christkindlmarkt) z bogato ponudbo daril, ki jih ni mogoče kupiti v trgovinah, povsod diši po medenjakih in kuhanem vinu. Spominjam se obiska čarobnega adventnega sejma v Salzburgu, ki je že zaradi okolja starega mestnega jedra zagotovo eden najlepših v Avstriji. Ponudba na stojnicah mora zadostiti najstrožjim kriterijem posebne komisije, zato tam ni najti kiča in poceni blaga sumljivega izvora, ampak le najboljše, najbolj izvirno in tipično za Salzburg in Avstrijo.
Foto: © Cafe Konditorei Fürst
Mozartove kroglice, tiste najbolj okusne, ročno izdelane, v srebrnem ovoju, sem sicer že zdavnaj pojedel, rdeči konjiček z ene od stojnic pa še zdaj krasi polico v dnevni sobi in me spominja na adventni čas v Salzburgu. Komaj čakam, da ga spet obiščem, prav tako pa se že nestrpno veselim smučanja v Avstriji v prihajajoči zimi!
