Piše: Matjaž Markič
Jesenski čas je zelo primeren za obisk Trebinja, najjužnejše občine v Bosni in Hercegovini. Poleti temperature v vročih dneh redno presegajo 40 stopinj, temperaturni rekord pa so s 45,5 stopinjami Celzija dosegli v letu 2007. Jeseni so učinki toplega sredozemskega podnebja tega kraja v kamniti pokrajini v zaledju Dubrovnika najbolj blagodejni in pravo polnjenje baterij pred prihajajočo zimo.
Trebinje, ki upravno spada v Republiko Srbsko, z arhitekturo spominja na mediteranska mesta – kako tudi ne, saj je mesto od morja oddaljeno le dobrih deset kilometrov. Čutiti pa je, da je mesto vendarle drugačno, navzven je to čutiti tudi po napisih v cirilici in džamiji, ki so jo pred leti postavili na novo, potem ko je bila v 90. letih med vojno porušena. Kamnita pokrajina z visoko goro Leotar, ki kraljuje nad mestom, ima svoj čar nedostopnosti in drugačnosti. Skozi mesto teče reka Trebišnjica, ki kasneje ponikne in se v bližini Dubrovnika spet pojavi kot Rijeka dubrovačka.
V mestu so čez reko trije mostovi, med njimi je najslavnejši Arslanagića most, ki ga je dal v drugi polovici 16. stoletja zgraditi Mehmed Paša Sokolović. Most ne stoji na prvotni lokaciji, saj so ga z nastankom akumulacijskega jezera ob gradnji hidroelektrarne v začetku 70. let demontirali, vse kamne pazljivo označili in na novo postavili na kraju, kjer stoji zdaj.
Zanimivost mesta je še Hercegovska Gračanica, manjša kopija samostana Gračanica na Kosovu, ki so jo postavili šele leta 2000. V njej je pokopan znani srbski pesnik in diplomat Jovan Dučić, ki se je rodil v Trebinju in leta 1943 umrl v ZDA.
Vreden ogleda je tudi samostan Tvrdoš, ki velja za enega najstarejših samostanov, saj naj bi prvotno zgradbo dala postaviti bizantinski cesar Konstantin in njegova mati Jelena v 4. stoletju. Zaradi vojn in potresov je bil večkrat porušen in na novo pozidan, današnja podoba pa je iz druge polovice 20. stoletja in njegova prenova še traja. Pred dvema desetletjema so menihi v Tvrdošu z velikim uspehom ponovno začeli pridelovati odlično samostansko vino.
Še posebej priljubljena je slikovita, dobro založena in cenovno ugodna tržnica, v nekaterih moderno urejenih lokalih in vinotekah pa je zvečer mogoče opaziti tudi goste prestižnih dubrovniških hotelov, ki si želijo ogledati in poskusiti tudi nekaj drugačnega. Domačini so večinoma zadovoljni s povečanim obiskom, ki prinaša dodatni zaslužek v teh ne ravno bogatih krajih, a nekateri se tudi pritožujejo, da so cene v lokalih in na tržnici zato že poskočile. Slovenskemu kupcu se cene na tržnici še vedno zdijo zelo ugodne v primerjavi s cenami pri nas, zato se ni mogoče izogniti nakupu odličnih domačih kravjih, ovčjih in kozjih sirov, pa sušenih klobasic in pršutov ter zelenjave, ki je zrasla pod mediteranskim soncem in ima zato čisto drugačen okus.
Ker dela ni dovolj za vse, če pa je, so plače majhne, mnogi mladi, še posebej bolj izobraženi, iščejo priložnost drugje. Odseljevanje mladih je postalo že precejšen problem, kar pa lahko zajezijo le z novimi delovnimi mesti. Priložnost za to se ponuja v turizmu, kjer se je velikopotezno lotil projekta gradnje turističnega naselja na obrobju Trebinja povratnik iz Švice, sicer pa Hercegovec in danes eden najvplivnejših poslovnežev v Republiki Srbski Rodoljub Drašković. Predsednik koncerna Swisslion je pogumno zastavil turistično naselje z večjim hotelom, številnimi apartmaji, športno dvorano in bazenom, vodnim zabaviščnim parkom in wellness centrom. Če bo vse po sreči, bo naselje polno zaživelo, pričakujejo goste tudi iz držav bivše Jugoslavije, načrti govorijo tudi o Nemcih, Nizozemcih, Skandinavcih, Rusih…
