Besedilo in fotografije: Matjaž Markič

V istrskem mestecu Vodnjan so odprli Camino Južne Istre, del popularne romarske poti v mreži evropskih poti Sv. Jakoba, po kateri vsako leto hodi blizu milijon ljudi. Njen potencial so prepoznale tudi turistične organizacije v Istri, saj so pohodniki dobri gostje tudi izven glavne sezone.

Vodnjan je slikovito mestece v Južni Istri, ki se med drugim ponaša z najvišjim zvonikom v celotni Istri. Zvonik cerkve Sv. Blaža, ki nekoliko spominja na zvonik bazilike Sv. Marka v Benetkah, je namreč visok 62 m in s tem menda ravno za en meter višji od zvonika cerkve v Rovinju. Dolgo časa je bil dostop do vrha zvonika zaprt, lani pa so ga po obsežni prenovi dotrajanega lesenega stopnišča ponovno odprli za javnost. Z vrha se odpirajo razgledi na mesto in okolico s ptičje perspektive, pogled pa seže po celotni Južni Istri. Tokrat tega nismo uspeli preveriti, saj ni bilo časa, pa tudi naporni vzpon po stopnicah se pred hojo po caminu ni zdel ravno najboljša odločitev. V cerkvi hranijo 370 svetniških relikvij, kar naj bi bila največja podobna zbirka na svetu, bogato zbirko sakralne umetnosti ter mumificirana telesa treh svetnikov, znanih kot »vodnjanske mumije«.

V Vodnjanu presežkov tudi sicer ne manjka. Ne le z najvišjim zvonikom, pohvalijo se lahko tudi z najkrajšo in najožjo ulico v Istri. Ker še nismo jedli kosila, smo se vseeno brez težav zlahka prebili skoznjo. Ob robu mesteca je park kažunov, tradicionalnih istrskih kamnitih hišk, ki so jih nekoč uporabljali predvsem pastirji in kmetje. Največ jih je v Istri nastalo v 18. in 19. stoletju, v parku pa so jih leta 2012 postavili na novo in za lažjo predstavo prikazali vse faze gradnje. Ob njih je tudi interaktivna tabla z zanimivostmi o zgodovini kažunov ter kviz za odrasle in otroke, v glavni sezoni je v parku odprt tudi info center.

Ustavili smo se v Vinariji Medea, kjer smo v moderno opremljeni trgovini, ki je hkrati prostor za degustacije, poskusili njihova vina in oljčna olja oljarne Salvela. Na okrog 60 ha vinogradov pridelujejo tradicionalna istrska vina, zlasti malvazijo in merlot, pa tudi istrski teran, cabernet sauvignon in chardonnay, iz malvazije pripravljajo tudi penino. Njihov največji ponos je merlot Punta Greca, za katerega grozdje pridelujejo v vinogradu z najjužnejšo lego v Istri, na Punti Grkova na rtu Marlera. Po ročnem obiranju grozdja vino odleži 18 do 24 mesecev v hrastovih sodih, preden ga napolnijo v oštevilčene steklenice. Simpatična gostiteljica Irena Vitulić nam je predstavila tudi avtohtona istrska oljčna olja oljarne Salvela – buža, rošinjola in istrska belica, ki smo jih okušali v družbi okusnih lokalnih sirov in sušenih mesnin ter slastnih raviolov s sirom ali tartufi.

Camino Južna Istra je eden od devetih delov camina na Hrvaškem, pohodniška pot je dolga 193 km in gre skozi dve mesti in štiri občine, ob poti pa so številne kulturne znamenitosti in naravne lepote. Razdeljena je na odseke, dolge približno 25 km in prehoditi jo je mogoče v sedmih do desetih dneh. Seveda ni nujno, da se jo prehodi v enem kosu, lahko se jo prehodi tudi po delih, recimo v nekaj zaporednih vikendih. Vsi tisti, ki jo prehodijo v celoti, prejmejo celo certifikat, t.i. Compostelo. »Camino je projekt, s katerim se nam ponuja možnost privabiti več gostov v predsezoni in posezoni. Zime tukaj so blage, tako da je hoja mogoča vse leto, razen morda v glavni sezoni, ko je praviloma prevroče,« je povedala Morena Smoljan, direktorica Turistične skupnosti Vodnjan.

Uradna otvoritev Camina Južna Istra je bila v Vodnjanu in če je soditi po obisku na otvoritvi, so organizatorji zadeli v polno. Več kot 500 pohodnikov se nas je zbralo na trgu pred cerkvijo Sv. Blaža, pot pa nas je vodila najprej po slikovitih ulicah tega mesteca, nato pa smo zavili med oljčnike in vinograde. O daleč smo še pomahali zvoniku, potem pa sledili oznakam na poti in občudovali istrsko pokrajino, ki je spomladi še vsa zelena in cvetoča. Ob umetelno zloženih suhozidih raste rdeči mak, ki z zelenino oljk in modrim nebom sestavlja živahno paleto barv, ki nas spremljajo ob poti. Steza naredi manjši ovinek do cerkvice Sv. Mihovila, kjer je pohodnike čakalo okrepčilo – slastne istrske kroštole.

Po kratkem ogledu cerkvice, ki skriva nekaj čudovitih kamnitih detajlov, smo spet zavili med oljčnike, nato pa nas je pot pripeljala do Peroja. Med poletno sezono priljubljen obmorski kraj še ni bil tako poln gostov in po odžejanju ob mestni fontani smo skozi njegove ulice odhiteli naprej ter se priključili na obalno sprehajalno pot. Vonj po morju in plivkanje valov dodata doživetju še eno lepo izkušnjo, od daleč se je že pokazala Fažana, na morju pa so se v pozni popoldanski svetlobi včasih zableščale ladjice, ki vozijo na bližnje Brione. Še malo, in že smo bili v Fažani, ki je bila po dobrih 13 km hoje tudi končni cilj dela poti, ki smo jo prehodili v dveh urah in pol, s postankom ob cerkvici Sv. Mihovila vred.

Na glavnem trgu pred cerkvijo Sv. Kozme in Damjana so pripravili sprejem za vse udeležence pohoda, z nastopi glasbenikov in folklornih skupin. Posebno presenečenje pa je bila velikanska frtalja, ki so jo spekli na pomolu, vanjo pa vmešali kar 1200 jajc in istrske klobasice. Pohodniki s(m)o bili lačni in ni je prav veliko ostalo!