Besedilo in fotografije: Matjaž Markič
Školjke kunjke, pripravljene na izvirne načine, ter različne specialitete, začinjene z desertnim vinom prošekom, predstavljajo jedro gastronomske ponudbe v Biogradu na moru, vključene v tematske jedilnike 15 izbranih restavracij. Izvirne jedi so plod pazljivega proučevanja kulinarične dediščine in tradicije, pomorsko destinacijo pa dodajajo na gurmanski zemljevid.
Biograd na moru je znano letoviško mesto v Dalmaciji, ki ga vsako leto obišče tudi veliko gostov iz Slovenije. Priljubljen je med navtiki, Marina Kornati je med največjimi marinami na Hrvaškem, v njegovi bližini sta narodna parka Kornati in Krka ter naravni parki Telašćica, Vransko jezero in Paklenica. A Biograd na moru se lahko pohvali odlično lego tudi glede gastronomije. Lega ob Pašmanskem kanalu mu zagotavlja vedno sveže ribe in školjke, zaledje Ravnih Kotarjev pa sadje, zelenjavo, oljčno olje in vino. Prav zato se je Turistična skupnost Biograda v sodelovanju z Gastronautom, eno največjih avtoritet glede gastronomije na Hrvaškem, odločila za krepitev blagovne znamke z izjemno gostinsko ponudbo. Poudarek je na avtentičnih okusih morja, še posebej pa izstopajo školjke kunjke in lokalne jedi, ki jih oplemenitijo z vinom prošek.
Školjke kunjke, pri nas jih poznamo tudi kot Noetove barke, so prava specialiteta in eden od razlogov za gurmanski obisk Biograda. Značilne so prav za Pašmanski kanal, imajo specifičen okus in veliko prehrambno vrednost. Rastejo v globinah od 1 do 10 m, kjer so zaščitene pred močnejšimi valovi, pričvrščene so na kamnito, peščeno dno in pogosto živijo v simbiozi z oranžnimi spužvami, potapljači jih pobirajo z rokami ali s posebnimi kljukicami »kunjkarji«. Vsebujejo veliko protinov, selena, magnezija, vitaminov B12 in B6, niacina in za zdravje pomembnih omega-3 maščob, predvsem pa so vrhunska delikatesa z okusom po morju. V Biogradu jih tradicionalno pripravljajo na buzari, na žaru, lešo (kuhane) in v rižoti. Za novinarje iz držav bivše Jugoslavije ter Velike Britanije in Avstrije so organizatorji pripravili degustacije pri izbranih biograjskih gostincih.
Ob sprejemu v resortu Crvena luka sta nas ob kozarcu penine pozdravili Nives Jeličič, direktorica TZ Biograd in Karin Mimica, srce in duša Gastronauta. Nedaleč od centra Biograda, v prijetnem gozdičku in z lepo peščeno plažo ob turkiznem morju, smo v restavraciji Mamma Rosa okušali brodet iz svežih rib, škampov in školjk z dodatkom prošeka, morsko carbonaro in – da, celo burger s škampi in kozicami. Prava paša za vsa čutila je bilo opazovati kuharje pri delu, srkati vonjave sredozemske hrane, okušati sveže pripravljene jedi, poslušati valovanje morja in si spočiti oči na morski modrini. Kozarec hladne graševine je izbornemu uvodu v gastronomska doživetja dodal le še piko na i.
V restavraciji Bouqueron v središču Biograda so nas pričakali z njihovo specialiteto – domačimi pljukanci z zadrskim tartufom, rižoto s škampi in šparglji, biftekom v omaki iz prošeka, fileti mečarice s polento in šalotko ter za posladek še suhe fige v prošeku. V prijetno urejenem ambientu lokala smo lahko poskusili tudi nekaj vrst zadrskega craft piva Brlog – ker nam je stregla simpatična svetlolaska, je moj izbor padel na American blond ale z izvirnim imenom Plavuša, nekateri pa so se odločili za Hoppy red ale s prav tako pomenljivim imenom Neposlušna.
Pizzeria Casa Vecchia ob cerkvi Sv. Stošije je več kot le picerija. V senci stoletnih dreves lahko gostje na notranjem dvorišču, urejenim v značilnem dalmatinskem slogu, opazujejo pripravo jedi v odprti letni kuhinji. V ponudbi so različne pizze in lasagna iz krušne peči, hladne plošče z ribjimi jedmi, pa tudi razkošne solate, siri in pršut, bruskete in izvirne sladice. Poskusili smo morski pijat (krožnik) s slanimi in mariniranimi inčuni, dimljeno mečarico, tunino pašteto in bakalarjem na belo, pa tudi zelo okusno pizzo z dimljeno mečarico in Biograd smash jam burger z marmelado (oz. chutneyem) iz čebule in prošeka, vse ob spremljavi ekoloških vin Jokić.
Le nekaj korakov stran smo se ustavili v konobi Kampanel, kjer slovijo po jedeh iz lokalnih sestavin – vedno z okusom po morju. Med kamnitimi zidovi z odprto teraso s pogledom na zvonik (od tod tudi ime Kampanel) so nam brbončice očarali s carpacciom tune s pinjolami, testeninami s cipljevo botargo in morskim ježkom ter rižoto s školjkami kunjkami, za dodatek pa še z ribjimi tatarski namazi, ki so se odlično podali k focacci, kot jo v krušni peči pripravljajo vsak dan. Ob nam je lastnik pokazal tudi, kako se očisti školjke kunjke – treba je vedeti, da je polovici mogoče razdvojiti le, ko s sredine potegnemo majhen čep, potem pa gre zlahka. Kunjke so sicer školjke, ki zaradi svoje strukture dovoljujejo tudi daljšo toplotno obdelavo.
Obisk Biograda ne bi bil popoln, če se ne bi vsaj malo zapeljali tudi po Pašmanskem kanalu. V slikovitem pristanišču nas je na krov sprejela ladja Sveti Šime in zapluli smo po od valov malo nakodranem morju ter občudovali oranžni sončni zahod, navdušeno fotografirali in poskrbeli za obvezne selfieje. Pripravili so nam ocvrte osliče in trlje, pršutar Mate Lukin je rezal 18 mesecev staran pršut in čisto poseben šokol (v rdečem vinu odležana vratovina), v kozarcih pa so bila vina iz vinske kleti Bora in craft pivo Brlog, ki ga je ob tej priložnosti predstavila solastnica in soustanoviteljica pivovarne Ana Teskera. Za vzdušje je poskrbela prava dalmatinska klapa in vožnja je kar prehitro minila.
Naslednjega dne nam je vrata odprla restavracija Arkada na biograjski rivi, kjer 40-letno tradicijo zdaj nadaljuje že četrta generacija. Kraljevske sipe z mladim bobom v prošeku so poskrbele za predjed, dopolnile pa so jih jadranske kozice z biograjskimi makaroni (»pašta preko prsta«) v prošekovi omaki. Solastnici sta zgovorni sestri Slavica Eškinja, ki je vodja restavracije, in Ružica Pelicarić Tomić, ki je glavna kuharica. Ob dobri hrani in postrežbi duhovito poskrbita tudi za dobro voljo gostov – sestrska kombinacija očitno izvrstno deluje.
V restavraciji Riva – na biograjski rivi, seveda – so nam ponudili okusne kunjke na lešo ter rižoto s kunjkami, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji jagnjetine, ki jo znajo v Rivi res odlično pripraviti, tokrat s pirejem iz sladkega krompirja. Konoba Daniela je prav tako na rivi, navdušili pa so v prošeku marinirani kraki hobotnice, kraljevska biograjska buzara in brodet s prošekom. V Danieli jedi pripravljajo po tradicionalnih receptih, ribe in školjke kupujejo od domačih ribičev, večino zelenjave pridelajo sami, okusni kozji sir pa jim dobavljajo z Dugega otoka.
Bistro Europa je menda največkrat fotografirani lokal v Biogradu. S pisanimi stoli in mizami ter izvirno dekoracijo že zunanjost privablja radovedne poglede, notranjost pa je urejena kot nekakšen sredozemski muzej. Lastnika Ana in Damir Torbarina sta se tokrat predstavila s kunjkami na lešo in na žaru, pašticado in kraljevsko rižoto. Inovativen pristop do pizze odlikuje pizzerio Beštek, kjer nas je zlasti prijetno presenetila pizza črna kraljica s sipo, kuhano v prošeku in sipinem črnilu, z mozzarelo, čičeriko in češnjevimi paradižniki. Vsaj toliko pa nenavadni, a okusni posladek birramisu, kjer v tiramisuju kavo nadomesti temno pivo.
V Konobi Barba imajo na jedilniku več kot 60 jedi, poskusili smo brodet Barba z inčuni, kunjke, morsko ploščo s svežimi plavimi ribami na žaru in vrhunec – vsaj zame – hobotnico izpod peke s krompirjem. Ribe in školjke so iz lastnega ulova, saj imajo pri Barbi – kot se spodobi ob takšnem imenu – svojo ribiško barko, zato lahko zagotavljajo vrhunsko svežino in kakovost, prav tako sami pridelujejo tudi zelenjavo, ob jedi pa svetujejo kvalitetna vina lokalnih vinarjev.
Restavracija Marina Kornati je ekskluziven lokal v srcu marine, kjer so nam med drugim predstavili pripravo tatarskega bifteka, na krožniku pa so se poleg njega znašli še tunina pašteta, marinirani inčuni, kasneje še ravioli z ribjim nadevom in paško skuto, pa mečarica, tuna in lignji na žaru, sladko zelje na dalmatinski način in na koncu »pijane« fige. Vinar Radoslav Bobanović, ki v zadrugi Masvino v Ravnih Kotarjih prideluje večkrat nagrajena bela, rose in rdeča vina, je poskrbel za ustrezno spajanje vseh jedi z njegovimi vini.
Obiskali smo še Dalmaland, zabaviščni park nedaleč od Biograda, ter preizkusili nekaj adrenalinskih dogodivščin. Prav razpoloženi za akrobacije na napravah tokrat nismo bili, saj sta nas čakala še krožnika, ki bosta odslej v redni ponudbi. Počasi kuhana dalmatinska pašticada, ki ji med kuhanjem do še boljšega okusa pomaga pravi morski kamen, v omaki s prošekom in domačimi njoki, ter piščančje bedro Royal transformation – slednji bo še posebej navdušil otroške obiskovalce. Odobravanje je požel tudi koktejl »Dalmacija v mojem soku« iz na prvi pogled nenavadnih sestavin – lozovače, svežega limoninega soka, pomarančnega soka, žajbljevega sirupa, oljčnega olja, medu in svežih kumar.
Biograd na moru je hrvaško kraljevsko mesto, ki ga prvič omenjajo že sredi 10. stoletja, v 11. stoletju je bil sedež hrvaških kraljev in škofov, leta 1102 je bil tam okronan hrvaško-ogrski kralj Koloman. V zgodovini so se za prevlado borili Benečani, Turki in Madžari, o bogati zgodovini mesta pa priča tudi muzej z bogato arheološko zbirko ter z zbirko dragocenosti z beneške ladje, ki se je leta 1583 potopila v Pašmanskem kanalu, prevažala pa je luksuzno blago, namenjeno v številne sredozemske luke in so jo ribiči in potapljači odkrili šele leta 1967. Zanimiv pa je tudi ogled mulitimedijskega centra Biosfera, kjer se je med drugim mogoče z VR očali prestaviti v katerega od naravnih parkov ali pa se prav zares preizkusiti v prostem plezanju – kot v Paklenici.
Bivali smo v Hotelu IN nad biograjsko marino, manjšem hotelu s 4 zvezdicami, kjer smo se ves čas dobro počutili. Hotel s 44 sobami ima vse, kar gost potrebuje, od notranjega bazena do savne in fitnessa, posebej pa velja poudariti prijaznost zaposlenih, urejenost in prijetno vzdušje, ki ga še podkrepi pogled s terase na vrhu na marino in zahajajoče sonce. Še to na uho: splača se pogledati na njihove spletne strani za kakšno last minute ponudbo, pa tudi sicer so cene zlasti v pred in posezoni kar precej prijazne.
