Piše: Matjaž Markič
Posavje v zadnjem času postaja zelo cenjena kulinarična in vinska destinacija, ki črpa navdih iz pristnosti in lokalnih sestavin ter prisega na vračanje h koreninam na sodoben način. Obenem pa navdihuje z zgodovino, saj se med drugim ponaša z enim najlepših srednjeveških gradov v Sloveniji.
Brestaniški grad Rajhenburg se na razglednem skalnem pomolu nad izlivom potoka Brestanica v reko Savo zdi še posebno mogočen. Njegovo izvorno ime Reichenburg pomeni mogočni, vzvišeni, sijajni grad in po njem so dobili ime tudi najemniki salzburškega nadškofa, ki so se v njem naselili sredi 12. stoletja. Od prve omembe Otona I. Rajhenburškega do smrti zadnjega moškega predstavnika rodbine Hansa Rajnprehta je minilo kar 429 let in 12 generacij. O pomenu Rajhenburških priča upodobitev Rajnprehta I. kot prvega viteza znamenitega cesarja Maximiljana I. Habsburškega za monumentalnem delu Triumfalni sprevod iz let 1512 – 1515, ki ga hranijo v dunajski Albertini. V zadnjih desetletjih življenja rodbine so grad Rajhenburg temeljito preuredili. Stalna razstava Vitezi Rajhenburški je danes na ogled v prostorih renesančnega trakta, še posebej izstopa soba z imenitnimi freskami, na katerih spoznavamo delčke bivanjske kulture zadnjih predstavnikov rodbine.
Po izumrtju Rajhenburških so njihovi številni nasledniki stavbi dodali nove elemente in mu dali podobo, kakršno ima še danes. Leta 1881 so grad kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan, ki je deloval do leta 1941, ko je nemška okupacijska oblast v gradu vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Leta 1947 je bil red trapistov razpuščen, grad pa nacionaliziran in leto kasneje je bil v njem odprt Kazensko poboljševalni dom za ženske, od leta 1968 pa je namenjen muzejski dejavnosti. Grajsko stavbo so v letih 2010 – 2012 celostno prenovili in je eden najpomembnejših grajenih spomenikov srednjeveške kulture pri nas. Na gradu so še stalne razstave o trapistih v Rajhenburgu, o usodi slovenskih izgnancev, o kazenskih ustanovah v gradu, grajsko pohištvo, Brestanica na razglednicah, likovna dela Jožeta Ciuhe ter žlahtna odličja z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev najslavnejšega brestaniškega športnika Primoža Kozmusa. Stalne razstave dopolnjujejo občasne razstave likovnih umetnikov, poleti pa so na gradu tudi koncerti, gledališke predstave in letni kino.
Grajska restavracija A3 vabi z izvrstno kulinarično ponudbo, v grajski kleti pa deluje moderno opremljena peninoteka, ki s svojo zgodbo nadgrajuje ponudbo gradu. Trapisti so namreč na Sremiču nad Krškim imeli svoje vinograde s sortnimi vrstami vinske trte, ki so jih prinesli iz Francije. Pridelovali so sortna bela in rdeča vina, že v letu 1895 pa so kot prvi v tem okolišu začeli s proizvodnjo penin. V peninoteki so zbrane penine posavskih vinarjev, ki dosegajo nacionalna in mednarodna priznanja Decanter in Glass of Bubbly ter so vključena v vodnike Gault & Millau. Penine pridelujejo po klasični metodi iz različnih sort grozdja, predvsem kraljevine, chardonnaya, belega in modrega pinota, žametne črnine, modre frankinje, laškega rizlinga, rumenega muškata in lokalnega rumenega plavca. V peninoteki za naročene skupine (najmanj štiri osebe) ponujajo štiri različna doživetja mehurčkov z okušanjem vrhunskih vzorcev posavskih penin v družbi sommelierja z možnostjo gourmet prigrizka.
Brbončice smo tokrat razvajali v gostilni Kunst v Leskovcu pri Krškem, kjer poskrbijo za to, da gostom ni treba brati dolgih jedilnikov. Z menujem namreč sledijo letnim časom in ponujajo izbrane jedi, ki so pripravljene iz lokalnih, svežih ter sezonskih sestavin, štirje hišni sommelierji pa lahko priporočijo vino, ki bo oplemenitilo izbrano jed. Hišna specialiteta je krškopoljski prašič, katerega meso je bolj zdravo, sočno, aromatično ter mehko kot meso drugih pasem. V gostilni Kunst si je izboril prav pomembno mesto – njegov »ples« je prikazan tudi na obokanem stropu dvorane. Kunstovi so sicer gostinci že od leta 1966, ko sta stari oče Feliks in stara mama Tončka odprla gostilno Šempeter (znano predvsem po kopunu), leta 2015 pa so dejavnost razširili z nakupom Hotela Kunst (imajo tudi sobe za 40 gostov). Podjetje zdaj vodi že tretja generacija, ki uspešno sledi družinski tradiciji.
Posavje se v zadnjem času kulinarično in vinsko skokovito razvija. Pod blagovno znamko Okusi Posavja in s sloganom sveže – lokalno – okusno so zbrani številni ponudniki, ki se lahko merijo z najboljšimi v Sloveniji in tujini. Lokalne surovine od zelenjave, sadja, žit in poljščin so osnova za vrhunske živilske izdelke, pašna živinoreja zagotavlja kakovostno meso in mlečne izdelke, še posebej je med kuharji cenjen že omenjeni krškopoljski prašič. A znani so tudi po kopunu, sladkovodnih ribah, rajhenburški torti, čokoladi trapistov, pa tradicionalnih jedeh, kot sta koruzna pogača ali pršjača in mlinčevka – potica s skutinim nadevom. Bogato ponudbo vrhunskih vin v zadnjem času dopolnjujeta lokalni pivovarni s craft pivom. Razkošno opremljena knjižica Okusite Posavje, ki so jo pripravili v Centru za podjetništvo in turizem Krško, na enem mestu predstavlja ponudnike in zbuja skomine – v Posavje zagotovo še pridemo!