Besedilo in fotografije:
Matjaž Markič
Pomurje je s soncem obsijana pokrajina ob reki Muri, ki obsega Prlekijo, del Štajerske in Prekmurje. Na vinorodnih pobočjih nas čakajo nepozabna doživetja ob kulinaričnih dobrotah in dobri kapljici, prepletata se bogata kulturna dediščina in dih jemajoča lepota narave, v termah se je mogoče sprostiti z izviri termalnih voda. Majhna mesta, vasice in od vrveža oddaljeni kraji varujejo spomin na preteklost in tradicijo, ki je marsikje že utonila v pozabo.
Obisk v Pomurju smo pričeli malo bolj svečano – s penino v Domu penine v Gornji Radgoni. Letos so v Radgonskih Goricah praznovali že 170-letnico začetka pridelave penečih vin po klasični metodi, o tem so leta 1853 pisali tudi v Bleiweisovih Novicah, kjer je bila sploh prvič uporabljena slovenska beseda penina. Pred 10 leti so odprli reprezentančne prostore, kjer je degustacijska dvorana namenjena okušanju izbranih vin in penin, sprehod po kleteh z Andrejo Novak pa odkrije nekaj najlepših zgodb radgonske penine. Tam lahko okušate celo svetovno posebnost – penino, ki ni videla svetlobe. Grozdje zanjo trgajo v temi, steklenice so črne barve, degustacija Untouched by light pa poteka v popolni temi in s temno prevezo čez oči. Brbončice so tako najbolj pripravljene na zaznavanje vseh odtenkov okusov.
V Radgonskih Goricah ne pridelujejo le najbolj znanih zlate (klasična metoda) in srebrne (charmat metoda) penine v številnih različicah, ampak tudi slavni traminec s črno etiketo, janževec in v zadnjem času moderni špriCAR. V arhivski kleti, bivši ledenici, hranijo 120.000 arhivskih steklenic, najstarejša je iz leta 1979. Cena? 300 evrov. V kleti Pod slapom teče čisto pravi slap potoka Peninček, ki nikoli ne presahne. Čarobna kulisa slapa in opečnih obokov je prepričala že marsikateri poročni par, ki je usodni da izrekel prav v tej kleti. V Radgonskih Goricah imajo smele načrte z okolico, saj bodo v kratkem začeli s prenovo stavb v okolici Doma penine na Jurkovičevi ulici, kjer bosta nastala apart hotel in butični hotel, od letošnjega poletja pa že deluje RG bistro z odlično lokalno kulinarično ponudbo. In če je treba porabiti pridobljene kalorije, kaj je lepšega kot pohod med vinogradi ali pa kar Wine Biking – kolesarjenje med vinogradi z e-kolesi, ki si jih lahko izposodite.
Mestno središče Murske Sobote so v zadnjem času lepo prenovili in ga naredili prijaznejšega za pešce. Turistična zveza Slovenije je Murski Soboti lani podelila priznanje za Naj mestno jedro, mesto z bližnjo okolico pa se vse bolj uveljavlja kot atraktivna turistična destinacija. Sprehod po mestnem središču je lepo začeti v Hranilnici prekmurskih dobrot, kjer domuje tudi TIC Murska Sobota, sicer pa stavba velja za najlepšo secesijsko stavbo v Prekmurju. V TIC-u obiskovalcem prijazno pomagajo s številnimi informacijami o Murski Soboti, prekmurske dobrote – od tradicionalne prekmurske gibanice, domačih marmelad in namazov do čokoladnih pralin in bučnega olja – so na voljo za pokušino, na policah najdemo številne kulinarične spominke in izdelke domačih obrtnikov. Le nekaj korakov stran je tudi zdaj že znameniti Bunker bar, ki zbuja pozornost ne le zaradi številnih vrst piva, ampak tudi zaradi nenavadne postapokaliptične notranje opreme.
Regijski promocijski center Expano so odprli spomladi 2019, v izjemni arhitekturni stvaritvi, ki je bila pred tem slovenski paviljon na razstavi Expo 2015 v Milanu, pa je na domiseln in inovativen način predstavljeno Pomurje v malem. V razstavnem delu je več tematskih točk, ki pomursko regijo predstavljajo z različnih zornih kotov. Z virtualnimi očali tako nad Pomurjem poletite z balonom ali v nekaj minutah 3-D projekcije doživite milijon let zgodovine, na čarobni jasi opazujete hologramske podobe živali v pomurskem gozdu, prijazni vodiči pa vam hitro priskočijo na pomoč pri kateri od predstavitev. Expano leži tik ob Soboškem jezeru, kjer si je mogoče izposoditi čoln ali SUP, najeti hišico za piknik, svoje motorične spretnosti lahko preizkusite na 35 različnih napravah gibalnega parka, otroci pa uživajo na inovativnem otroškem igrišču. Dolgčas tam ni nikomur!
Foto: Terme 3000 – Moravske Toplice
V Moravskih Toplicah lahko prespite v hotelih Term 3000 Moravske Toplice – Livada Prestige, Ajda in Termal. Livada Prestige je edini 5-zvezdični hotel v Prekmurju, Ajda in Termal imata štiri zvezdice, vsi pa imajo termalne bazene, ki ponujajo umirjeno atmosfero. Posebnost toplic je termo-mineralna voda iz, ki je bila leta 1964 razglašena za naravno zdravilno sredstvo in izvira iz vrelcev v globinah od 967 do 1467 m. Zaradi velike koncentracije zdravilnih učinkovin, ki pozitivno vplivajo na zdravje, ji pravijo črno zlato. Posebnost prostornih hotelskih sob v Livada Prestige so kadi s termalno vodo. V hotelu je wellness center, v hotelski restavraciji pa goste razvajajo z okusnimi obroki z lokalnimi sestavinami in jedmi. Ob Termah 3000 se razprostira Golf igrišče Livada, ki se ponaša z najdaljšo luknjo v Sloveniji. Okolica ponuja številne kolesarske poti za bolj in manj izkušene kolesarje, v neposredni bližini lahko najamete kolo (tudi električno) in se odpravite na izlet. Šele s kolesa boste zares začutili prostranost prekmurskih ravnic!
Po ravnicah tokrat nismo kolesarili, smo se pa po Lendavi popeljali z izposojenim mestnim električnim kolesom (kartico zanj dobite v TIC Lendava). Kolesarski sprehod po Lendavi z električno pomočjo lahko vključuje tudi vzpon na grad in obisk tamkajšnje Galerije – Muzeja. Mi smo imeli srečo, da nas je po njem popeljal direktor Dubravko Baumgartner. Na podstrešju gradu je stalna zbirka skulptur z likovnih kolonij, ki jih že od leta 1973 prirejajo v Lendavi, od leta 2005 pa na njih ustvarjajo izključno v bronu. V galeriji so številne bronaste skulpture, delo umetnikov udeležencev likovnih kolonij, obiskovalcu pa je zelo zanimiv tudi video prikaz procesa ustvarjanja in vlivanja skulptur v bron. Svojo sobo v muzeju ima tudi György Zala, v Lendavi rojeni (1858) umetnik, katerega dela krasijo tudi znameniti Trg herojev v Budimpešti. V obokani opečni kleti muzeja je ta čas razstava kiparke Kristine Rutar, sicer pa v Galeriji – muzeju prirejajo številne občasne likovne razstave svetovno znanih umetnikov, in če bo vse po sreči, bodo v 2023 gostili razstavo Andyja Warhola.
V neposredni bližini lendavskega gradu je na Glavni ulici nadvse simpatična Kavarna Torteraj, opremljena v vintage slogu in po starem v najboljšem pomenu besede. Gostje lahko prelistajo katero od številnih revij na mizah, medtem ko srebajo kavo ali čaj in uživajo v pitah in tortah. In kakšnih tortah! Lastnica kavarne je Flora David, vse slaščice pripravlja njena sestra Ingrid, po velikem obisku sodeč pa je sestrska kombinacija zmagovalna, saj se je dober glas o Kavarni Torteraj razširil že daleč naokrog. Umetniški pridih je v prostor vnesla njuna teta Sabina Šinko, strop kavarne pa krasi portret Magdalene Fejtö, ki je bila nekoč lastnica te hiše na Glavni ulici. V vitrini za sladice imajo stalno mesto le prekmurska gibanica in nekaj madžarskih tort, kot sta doboš in eszterhazy torta, sicer pa se ponudba spreminja glede na letni čas in povpraševanje. Iz osebne izkušnje lahko potrdim, da je bučna pita več kot odlična. Njami!
Ekološko posestvo Mala Rosa sta z veliko truda, znanja in domišljije v Stanjevcih na Goričkem ustvarila zakonca Alenka Čede in Žarko Novak. Ko sta pred 11 leti, nezadovoljna s tempom življenja in delom v Ljubljani, sanjala o drugačni zgodbi in iskala posestvo za svoje načrte, sta se na prvi pogled zaljubila v Goričko. Alenka je prva pri nas začela gojiti jedilne vrtnice, na posestvu je nasad zelišč, aronije in jedilne sivke ter 70 let star visokodebelni travniški sadovnjak, zraven hiše pa stoji častitljivi oreh. V času, ko zaradi covida ni bilo gostov, sta z lastnimi rokami obnovila senik, ki je zdaj od pomladi do jeseni ob koncih tedna odprt za obiskovalce. Ti ne morejo skriti navdušenja nad opremo in še posebej prijetnim vzdušjem v seniku, ki ga Alenka pomaga ustvariti tudi s številnimi dobrotami po receptih njene ali Žarkove babice. Vse, kar narava ponudi, sama pridelata in tudi predelata v čudovite sadne pite, sokove, čaje, likerje, sirupe, marmelade… in celo gorički rose gin.
Prekmurje slovi po odlični kulinariki, o čemer smo se prepričali na Turistični kmetiji Puhan v Bogojini. Na družinski kmetiji sami skrbijo za vse korake od njive do krožnika – njihov slogan je iz kmetije na mizo in s trte v kozarec. Na krožnikih so tradicionalne prekmurske jedi, kot so bograč, zabeljeni dödoli, koline z bujto repo, jurčkova juha z ajdovo kašo, prekmurska šunka…, v kozarcih pa njihova odlična vina, saj imajo na eni najboljših leg v Prekmurju zasajenega 2 ha vinograda. Pestro izbiro dobrot s kmetije Puhan je mogoče odnesti tudi domov, saj v lepo urejeni trgovini lahko izberete domače suhomesnate izdelke, vložene delikatese (vložene bučke, čemaževe popke, topinambur v kisu, vloženi dren…), vrhunska vina s prepoznavnimi etiketami z motivom prašička in seveda – bučno olje.
Bučno olje pridelujejo tudi na Kmetiji Camplin, ki je usmerjena v poljedeljstvo in vinogradništvo. Ponujajo domače bučno olje, krompir, vino in jajca, tam lahko kupite tudi med, moko, žganje in druge izdelke lokalnih pridelovalcev, v demonstracijskem centru pa je mogoče izvedeti še kaj več o pridelavi bučnega olja. Pa še to: v neposredni bližini je bela golobica, znana Plečnikova cerkev, zato le stopite par korakov do nje in si jo oglejte vsaj od zunaj.