Besedilo in fotografije:
Matjaž Markič
Reka Drava ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Po njej lahko zaveslate s kanujem ali kajakom, se spustite z raftom, morda celo s tradicionalnim čolnom »ranco«, ali pa se prepustite izkušenim splavarjem na reki. Vse te aktivnosti so del ponudbe lepo urejene Dravske kolesarske poti. Na brežinah Drave lahko prav zares najdete zlato, veliko dragocenih kotičkov in lepih krajev pa odkrijete tudi v bližini.
Ste vedeli, da je v slovenskem delu porečja reke Drave še okrog 17 ton zlata? Časi zlate mrzlice so že davno minili, a ne glede na 4000 letno zgodovino izpiranja zlata, več stoletno urejanje strug ter gradnjo jezov v zadnjem stoletju je v prodiščih Drave še vedno mogoče najti zlate luske. »Izpiranje zlata iz rečnih naplavin so poznali že pred več tisoč leti. Zanj niso bili potrebni napredni tehnološki postopki čiščenja kovin. Dovolj je bilo razumevanje, da je zlato zelo težko ter da ga je mogoče izpirati z uporabo tekoče vode in z enostavnim orodjem. Še v začetku prejšnjega stoletja so na Dravi izpirali zlato, nato pa je dejavnost počasi zamrla,« je povedal Sandi Furek iz Turističnega društva Starše.
Da ne bi šlo izpiranje zlata povsem v pozabo, so s projektom Zlata Drava poskrbeli zanesenjaki v Zlatoličju in Staršah. Turistični paket s šarmom tradicije vključuje ogled Zlatoličja na starodobnih traktorjih, spust po reki Dravi z restavriranimi starimi plovili »rancami«, spoznavanje pisanega življenja ob reki, praktičen prikaz izpiranja rečnega zlata ter pokušino lokalnih dobrot. Za en dan smo se tako podali na doživetje tradicionalnega izpiranja zlata v družbi izkušenih izpiralcev zlata, ki pri delu uporabljajo verne posnetke starih orodij. Na območju Slovenije je mogoče še najti drobne zlate luskice premera do 1 mm, za 1 gram dravskega zlata pa je potrebnih vsaj 5000 luskic. Izpiralci pravijo, da skoraj vsakič najdejo vsaj nekaj luskic in tudi ob našem izpiranju smo jih našli kar nekaj.
Do prodišča, kjer smo izpirali zlato, smo tokrat priveslali na raftih, za katere so poskrbeli v športnem društvu Pure Sport, ki z občino Ruše in Športnim parkom Ruše že nekaj let pripravlja dogodke, ki se odvijajo ob in na Dravi. Lahko smo se prepričali, da je spust po Dravi lepo doživetje, pred nami se nizajo čudoviti jesenski prizori, zaradi dokaj mirnega toka reke pa spust ni prav nič nevaren in je primeren za vsakogar. K temu pripomorejo tudi izkušeni vodniki na čelu z Juretom Čučkom, ki vodi tudi veslaške izlete na Dravi, med drugim so z gosti iz Nemčije nedavno opravili tedenski spust s kanuji po Dravi. Kanuje v športnem parku v Rušah tudi izposojajo in kaj je lepšega, kot se za nekaj ur prepustiti zelenini in miru reke.
Komur se ne ljubi veslati sam, ima na Dravi seveda tudi druge možnosti. Ena privlačnejših je spust s tradicionalnim splavom hlodovcem od Koblarjevega zaliva na Mariborskem otoku do Lenta. Izjemni poznavalec splavarstva Smiljan Simerl nam je povedal številne zanimivosti o zgodovini splavarstva na Dravi in nazorno pokazal, kako prožne in trdne so vitre – povezave splava iz lesenih vlaken, nato smo se pridružili Mariborskim flosarjem na njihovem splavu. Niso nas le zapeljali po reki, ampak so nas tudi pogostili z okusnim golažem in vinom Flosar, plovbo pa začinili z zabavnim programom. Dobra ura in četrt je kar prehitro minila, ko smo se znašli na bregu ob slikovitem Lentu, kjer je bilo nekoč veliko pristanišče splavov.
Le nekaj korakov stran je Hiša stare trte, kjer domuje več kot 450 let stara trta žametovka (modra kavčina). Vpisana je tudi v Guinessovo knjigo rekordov kit najstarejša trta na svetu, ki še vedno obrodi. Posajena je bila ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki, preživela je vojne vihre in požare, do živega ji ni prišla niti trtna uš, ki je pomorila večino drugih trt. Letno obrodi 35 do 55 kg grozdja, zato napolnijo največ 100 2,5 dcl stekleničk vina, ki so dragoceno protokolarno darilo. V Hiši stare trte je tudi vinoteka z degustacijskim prostorom, organizirajo oglede pod poznavalskim vodstvom Tine Heinrih, novost pa je virtualno doživetje zgodbe najstarejše trte sveta s posebnimi VR očali. V neposredni bližini je tudi novi Muzej najstarejše trte na svetu, ki na sodoben način pripoveduje neverjetno zgodbo o trdoživosti 460 let stare modre kavčine, o njenih skrbnikih in izjemni dediščini.
Ob krajinskem parku Mariborsko jezero pridejo na svoj račun vse ljubitelji čokolade. Tam je namreč doma čokoladna manufaktura Teta Frida, kjer je mogoče čokolado in čokoladne slaščice ne le okušati, ampak tudi doživeti v živo. Za čokoholike vseh starosti pripravljajo čokoladne delavnice, kjer si pod strokovnim vodstvom vsak izdela čokoladno mojstrovino po svojem okusu ter obenem izve še veliko zanimivega in spoznava skrivnosti dobre čokolade. Na degustaciji smo okušali različne okuse in teksture čokolade in se prepričali, zakaj je Teta Frida prejemnica številnih prestižnih nagrad za čokolado in čokoladne izdelke, kar jo uvršča v vrh svetovne elite gourmet proizvajalcev čokolade.
Luksuzni glamping Čokoladna vas je namenjen vsem tistim, ki želijo združiti ljubezen do čokolade z večdnevnim bivanjem v prelepem okolju Mariborskega jezera. Gostom je na voljo tudi bazen, nekatere hiške imajo lasten jacuzzi in kamin, druge spet so postavljene med krošnje dreves in imajo čudovit panoramski razgled. Posestvo Drava Center pa so naravna vrata v krajinski park in prijazen dostop do reke Drave. Obiskovalci si tam lahko izposodijo kajake in kanuje, čolne na vesla in elektromotor ter supe. Na ta način lahko zares začutijo veliko slikovitost krajinskega parka Mariborsko jezero, pestrost njegovih obvodnih življenjskih prostorov ter živalskih in rastlinskih vrst.
Park dediščine Cirkulane so odprli konec lanskega leta po dolgoletnih prizadevanjih domačinov, da bi v Cirkulanah ohranili vsaj del dediščine, ki hitro izginja. Etnološki muzej na prostem ponuja vpogled v tradicionalen način življenja prebivalcev Haloz nekoč. Jedro muzeja predstavljajo tradicionalna haloška s slamo krita cimprana Bložakova hiša, manjši hlev in kolarnica s skednjem. Hiša je bila zgrajena okrog leta 1805 v naselju Gruškovec, za park dediščine pa so jo razstavili in jo rekonstruirali na novi lokaciji v središču Cirkulan ob cerkvi Sv. Katarine. Stavbe so opremljene z originalno opremo in drugimi predmeti, ki so jih za muzej podarili domačini. V parku dediščine želijo obiskovalcem predstaviti tudi tradicionalna znanja, spretnosti, šege in navade.
Reko Dravo in njene bregove smo tokrat raziskovali z različnimi plovili, zelo priljubljena pa je tudi med kolesarji, saj ob njej poteka mednarodna Dravska kolesarska pot. Slovenski del Dravske kolesarske poti poteka večinoma po manj prometnih lokalnih cestah in v manjši meri po urejenih kolesarskih poteh in stezah, pred načrtovanjem poti pa je priporočljivo za ponudbo in namestitve, predloge poti, možnosti transporta in izposoje koles ter vse druge pomembne informacije pokukati na odlično pripravljeno spletno stran Drava Bike. Karto Dravske kolesarke poti pa lahko naročite tukaj.