Besedilo in fotografije:
Matjaž Markič
V Hiši frankinje – vinarstvu Kerin iz Straže pri Krškem – ne pridelujejo le modre frankinje, ki je slovenska avtohtona vrsta. V zadnjih letih se ponašajo tudi z belo frankinjo, nekaj slajšim vinom skoraj brez barve, ki je pravzaprav modra frankinja – pridelana »na belo«.
Lojze Kerin je zamisel za belo frankinjo dobil v Franciji. Modro frankinjo morajo potrgati malo prej, da v kožici še ni preveč barvila, nato pa zelo pazljivo ločiti grozdno kožico od sredice, saj bi sicer hitro dobili rosé. Tako pa je vino res brezbarvno, malo slajšega okusa in »sočno«, kot pravi njegov avtor. Bela frankinja je nekaj posebnega tudi za poznavalce, vsako leto pa je na voljo le omejeno število buteljk tega vina, katerega pridelava je zamudna in zahteva posebno pozornost.
V Hiši frankinje živijo za vino, to se vidi na vsakem koraku. Vinarjeva strast se ne kaže le v odnosu do vina, temveč tudi do prostorov za hrambo in degustacijo vina, kjer prav tako nič ni prepuščeno naključju. Šarm prostorom dodajajo več kot stoletni opečni tlakovci in uporaba starega lesa – tradicija tukaj na novo zaživi v čudoviti podobi. A kljub ljubezni do tradicije je Lojze Kerin odprt tudi za novosti. Ne nazadnje je prav njegova zasluga, da se poleg tradicionalnega cvička vse več ukvarjajo z modro frankinjo, slovensko avtohtono sorto, ki ima tu prav posebno mesto in so zanjo že nekajkrat prejeli naziv šampiona Slovenije.
Lojze Kerin pravi, da je bil v vinogradu prvič, ko je bil star dva meseca, in že od malih nog je vedel, da bo postal vinar. Oče se je ukvarjal pretežno s sadjarstvom, mladi gospodar pa je kmalu začel uresničevati svoje mladostne sanje. Modri frankinji, ki jo zaradi visoke vsebnosti resveratrola štejejo med najbolj zdravilna vina, je posvetil tudi svoje diplomsko delo. Med približno 27.000 trtami, iz katerih pri Kerinovih pridobijo na leto okrog 50.000 litrov vina, pa je tudi nekaj trt enega prednikov modre frankinje.
Vin iz Hiše frankinje ne morete kupiti v trgovinah, na voljo je le v nekaterih boljših restavracijah, gostilnah in vinotekah. Seveda pa ga lahko dobite v vinarstvu Kerin, kjer za manjše in večje skupine pripravijo tudi vodene degustacije, ki jih vselej spremlja tudi domača hišna pogača »potepača«. Ob njih se obiskovalci iz prve roke veliko naučijo o vinu, ki ni le alkoholna pijača, ampak tudi del naše tradicije in zgodovine. Lojze Kerin o njem pripoveduje s tako nalezljivo ljubeznijo in strastjo, da nikogar ne pusti ravnodušnega. Morebitne dvomljivce pa zagotovo prepriča Keros, likersko vino, ki v svojem imenu združuje vinarjev priimek in eros – ljubezen, življenje in strast.
