Med zasneženimi vrhovi avstrijske Koroške in zrcalno gladino Belega jezera se zima pokaže v svoji najlepši obliki. Naravno drsališče sredi mogočnih Alp, vrhunski kulinarični užitki in eno najboljših smučišč v regiji ustvarjajo popolno kuliso za aktivne zimske dni. Belo jezero (Weißensee) in Mokrine (Nassfeld) skupaj ponujata edinstveno kombinacijo športa, narave in razvajanja, ki navduši tako rekreativce kot zahtevnejše ljubitelje zime.

Med koncem decembra in marcem, ko debelina ledu Belega jezera (Weißensee) doseže od deset do štirideset centimetrov, se eno najlepših ledeniških jezer na avstrijskem Koroškem spremeni v največje evropsko naravno drsališče, obdano z veličastno kuliso Ziljskih Alp. Odlično pripravljena krožna drsalna proga je letos dolga 4,5 kilometra, drsalna površina pa obsega kar 6,5 km2. Na njej uživajo tako športniki kot družine, saj je primerna za klasično in hitrostno drsanje ter tudi za curling in hokej na naravnem ledu.

Drsalna proga je urejena na severozahodnem delu jezera. Na ledeno ploskev je mogoče vstopiti na treh točkah (vstopnina znaša 9 evrov za starejše od 12 let). Mi smo si izposodili drsalke za hitrostno drsanje v Intersportu Alpensport Eislauf & Langlauf v središču Techendorfa – glavnega naselja ob severozahodnem delu jezera, tik ob mostu, osnove hitrostnega drsanja pa nam je pokazal Wolfgang Wernitznig, športni vodnik in fitness coach. Preizkusili smo tudi brezplačne opore za pomoč manj izkušenim drsalcem, ki jim domačini šaljivo pravijo »rolator«.

Na progi se srečujejo športniki in rekreativci, ki se pripravljajo na tekmovanja, zaljubljeni pari na romantičnih zmenkih, starejši in mlajši drsalci, prijateljske družbe ter družine, ki se na led podajo tudi z malčki na saneh in v vozičkih. Ob progi je živahno na igriščih za curling in hokej ter na sprehajalni poti ob drsalni trasi. Ponudbe prigrizkov in pijače ne manjka že ob progi, še več pa je je v Techendorfu in sosednjih krajih ob jezeru, kjer so kulinarični užitki eden ključnih poudarkov turistične ponudbe.

Vodja turističnega urada mag. Thomas Michor, glavni organizator turističnih vsebin destinacije Weißensee / Belo jezero, s ponosom pove, da se območje lahko pohvali s štirimi restavracijami z Gault & Millau kuharsko kapo ter dvema restavracijama z Michelinovo zvezdico. Med lokalnimi specialitetami, ki jih zaradi bližine jezera in gorskih rečic pogosto navdihujejo jedi z ribami, vsekakor velja poskusiti postrv v masleni omaki z gorskimi zelišči, trsko na žaru ali dimljeno, v hladnih zimskih dneh pa prija tudi okusna kremna ribja juha. Postrv je bila res odlična!

Vsakoletni vrhunec drsalne sezone predstavlja alternativo tradicionalni Elfstedentocht (Turneji 11 nizozemskih mest), skoraj 200 kilometrov dolgi drsalni turi po kanalih Frizije. Zaradi podnebnih sprememb kanali tam ne zamrznejo več, zato prireditev že vse od leta 1989 poteka na Belem jezeru. Največja svetovna prireditev hitrostnega drsanja na naravnem ledu pa ni le tekmovanje, temveč tudi praznik zime in druženja. Letos bo potekalo od 17. do 31. januarja, ko se bodo udeleženci podajali na razdalje 50, 100 in kraljevskih 200 kilometrov. Dogodek na Belo jezero privabi več tisoč tekmovalcev, predvsem z Nizozemske, vrhunec dogodka pa je 200-kilometrski maraton, ki ga prenaša televizija. Svetovni rekord na tej progi znaša 5 ur in 11 minut.

Novost letošnje zime je prvo mednarodno srečanje Pond Hockey Weissensee Austria, ki bo potekalo od 16. do 18. januarja. Nastopilo bo 96 ekip z vsega sveta, od mladinskih do veteranskih. Namen dogodka je vrnitev k izvorni obliki hokeja – na prostem na jezeru, brez tribun, zaščitnih ograj in pogosto tudi brez vratarjev, s poudarkom na igri in druženju ob hokejski igri. Ob Belem jezeru poudarek namenjajo tudi trajnostni mobilnosti. Osebni avtomobilski promet je zato umaknjen iz občutljivega naravnega okolja, obiskovalcem pa so na voljo parkirišča na robu območja. Cena dnevnega parkiranja znaša od 4 do 12 evrov, odvisno od oddaljenosti parkirišča. Oddaljenost pa ni težava, saj je vsakih 30 minut zagotovljena avtobusna povezava do centra. Hotelskim gostom je omogočen tudi brezplačen prevoz z 20 kilometrov oddaljene železniške postaje.

Le dobre pol ure vožnje od Belega jezera je smučišče Nassfeld – Mokrine na avstrijsko-italijanski meji, ki je največje in eno najbolj priljubljenih zimskih središč na avstrijskem Koroškem. Z več kot 110 kilometri širokih, skrbno urejenih prog, 30 sodobnimi žičnicami in legendarnim Millennium Expressom, ki v eni vožnji premaga več kot 1.300 višinskih metrov, ponuja odlične razmere za smučarje vseh stopenj znanja. Smučišče Nassfeld – Mokrine, ki slovi tudi po kar 100 urah sonca na leto več kot kraji severno od Alp, je po pravici na častni listi 10 najboljših avstrijskih smučišč.

Predstavnik turistične organizacije Christopher Puntigam nam je predstavil smučišče in glavno novost sezone 2025/26 – novo 10-sedežno gondolo Gartnerkofel, ki je nadomestila staro sedežnico in omogočila hitrejši ter udobnejši dostop na smučišče. Hkrati smučišče vlaga v okolju prijazne sisteme zasneževanja, čeprav slovi po praviloma zelo zanesljivi naravni snežni odeji. Za zabavo na smučišču poskrbijo Fun Slope, snowpark, nočno smučanje ter številne družinske aktivnosti, otroška igrišča in šole smučanja.

Pomemben del doživetja so tudi prijetne smučarske koče in restavracije na smučišču. V tradicionalni koči Watschiger Alm, ki na smučišču na pobočju Gartnerkofla stoji že od leta 1931, smo poskusili značilno koroško jed Kärntner Kasnudel – velike testeninske žepke z lepo oblikovanim robom, polnjene s skuto, lokalnim sirom, krompirjem in meto – ter cesarski praženec z jabolčno čežano. Koča slovi po prijetnem ambientu, regionalnih dobrotah in lepih razgledih, pohvaliti pa gre tudi hitro in prijazno postrežbo.

Za prenočišče je odlična izbira hotel Gartnerkofel, štirizvezdični hotel v središču smučarskega območja, ki združuje alpsko eleganco, vrhunsko kulinariko in odlično lego tik ob smučarskih progah. Gostje se lahko na smučeh zapeljejo neposredno iz hotela in se na smučeh vanj tudi vrnejo. Hotel ponuja bogat nabor športnih, družinskih in wellness storitev. Kristall Spa na 1.500 m2 vključuje več savn, notranji bazen in panoramski whirlpool. Za otroke in mladino so na voljo velika igralnica, otroški klub in notranji adrenalinski park s plezalno steno in trampolini, organizirano pa je tudi varstvo otrok. Hotel redno pripravlja dogodke za goste – od apres-ski zabav z živo glasbo do romantičnih večernih sprehodov z baklami, možna pa je tudi izposoja smučarske opreme.

Za vse, ki uživate v avstrijski kulinariki – Solnograški žličniki (Salzburger Nockerl) je posladek, ki se kar topi na jeziku. Poleg jabolčnega zavitka in cesarskega praženca je ena izmed treh najslavnejših avstrijskih sladic. Več o njej pa lahko preberete tukaj.

The post Smučanje in drsanje v osupljivem naravnem okolju first appeared on Moj kovček.

Lachtal je manjše smučišče na avstrijskem Štajerskem, a ni naključje, da mu nekateri pravijo kar štajerski Arlberg. Žičnica Zinken sega do 2.222 m visoko, kar je najvišje smučišče v tej avstrijski deželi.

Podatek o majhnosti moramo slovenski smučarji vzeti z nekaj rezerve – po podatkih Bergfexa je v Lachtalu 26 km smučarskih prog, v Kranjski gori 20 km, na Krvavcu 29 km, na Cerknem 18 km, na Rogli pa 12 km… Med njimi je 16 km rdečih, srednje zahtevnih prog, 7 km lahkih in 3 km zahtevnejših, črnih prog, tako da vsak smučar lahko najde ustrezne zase, veliko jih je primernih tudi za otroke. Proge so vselej, ne glede na siceršnje snežne razmere, zelo dobro pripravljene. Ni naključje, da je Lachtal večkratni zmagovalec kontrole kakovosti smučišč International Ski Area Test, ki jo številni žiranti anonimno vsako leto izvajajo na okrog 50 smučiščih v Avstriji, Italiji, Švici in Nemčiji že 27 let. Lachtal je nedavno med drugim prejel zlati znak kvalitete za pripravo prog, za zasneževanje in oskrbo smučišč, za najboljšo ponudbo za otroke, za sankaško progo…

V Lachtalu se trudijo, da se vsi smučarji dobro počutijo na snegu, opazna je še posebna skrb za otroke, ki prve smučarske korake naredijo na posebnem delu smučišča, namenjenega samo njim. Zanimiva dogodivščina je vijuganje po poti Wildes Lachtal, kjer lahko v bližini šarmantne lesene koče Kleinlachtalhütte srečajo različne gozdne živali (no, makete) od divjega zajca do lisice in jelena. Poleti je tam krožna 4 km dolga doživljajska pot z 19 postajami. Naklonjenost malim smučarjem se pokaže tudi pri družinsko prijaznih cenah – otroci do 6. leta v spremstvu staršev vedno smučajo brezplačno, otroci do 15. leta pa plačajo polovično ceno dnevne vozovnice, ki za odrasle v glavni sezoni znaša 57 €. Na smučišču, s katerega zgornjega dela se v lepem vremenu odpirajo čudoviti razgledi na okoliške gore, sta dve sodobni šest sedežnici ter osem vlečnic na nadmorski višini od 1.600 m do 2.222 m.

Poskrbljeno je tudi za vse, ki se na smučanju radi ustavijo tudi v kateri od lepo urejenih gorskih koč, tam kaj dobrega pojedo in se okrepčajo za nadaljevanje smučarskega dne. Ponudba koč je številna in raznolika, v njih se lahko tudi zgolj odžejate, popijete kavo ali čaj, lahko pa se ustavite tudi na manjši malici ali okusnem kosilu. Že omenjena Kleinlachtalhütte je med najbolj slikovitimi, zaradi svoje lege ob progi Zinken v neposredni bližini parka Wildes Lachtal pa je še posebej priljubljena pri družinah z otroki. Najbolj živahno je na veliki sončni terasi Tanzstatt Hütte, kjer se je mogoče dodatno sprostiti ob živahnih ritmih ali pa se na ležalnikih nastaviti toplim sončnim žarkom. Okusna hrana in prijazna postrežba vas čaka tudi v koči Café Hannes ob spodnji postaji šest sedežnice Lachtal, kjer si ob koncu smučanja lahko privoščite še kozarec hladnega aperol spritza.

V bližini zgornje postaje šest sedežnice Schönberg je na nadmorski višini okrog 1.900 m mogoče opaziti velike vetrnice za proizvodnjo električne energije, ob njih pa še sončno elektrarno. Vetrno elektrarno so zagnali že leta 2002, ko je bila najvišje ležeča takšna elektrarna v Evropi, kasneje so dodali še fotovoltaične panele. Kot nam je povedal direktor žičnic v Lachtalu mag. Karl Fussi, obnovljiva energija iz elektrarne sicer ne napaja neposredno sistema žičnic, ampak gre v skupni energetski sistem. Prav gotovo pa vetrna in sončna elektrarna prispevata k energetski učinkovitosti in okoljski prijaznosti žičnic v Lachtalu.

V neposredni bližini smučišča ni razkošnih hotelov, zato pa je precejšnja ponudba apartmajev, penzionov in koč s prenočišči različnih kategorij. Še več možnosti je v širši regiji Murau, na primer v kraju Oberwölz, ki je od spodnje postaje žičnice oddaljen le nekaj kilometrov. Slikovito srednjeveško mestece, v katerega jedro je še vedno mogoče priti le skozi obokane vhode veličastnega obzidja s tremi ohranjenimi kamnitimi stolpi, je od leta 1007 do 1803 pripadalo freisinškim škofom, mestne pravice je dobilo že davnega leta 1305, večina stavb ob glavnem trgu pa je iz 15. in 16. stoletja. Impozantna je cerkev Sv. Martina, ki so jo zgradili leta 1480, potem ko je v požaru zgorela njena predhodnica iz leta 1248 … Sprehod po zgodovinskem jedru Oberwölza je lahko prav prijetna popestritev dneva, ko končamo s smučanjem v Lachtalu.

Do Lachtala je iz osrednje Slovenije približno dve uri in pol vožnje, zato je primeren cilj za vse smučarje, ki radi poskusijo še kaj novega – in zagotovo ne bodo razočarani. Pa še to – v bližini je tudi zelo prijetno smučišče Kreischberg, o katerem lahko več preberete tukaj, o smučarskih in drugih doživetjih v regiji Murau pa izveste tukaj.

The post Lachtal – štajerski Arlberg z odličnimi progami first appeared on Moj kovček.

Nockberge je gorovje, ki se rasteza po delu avstrijske Koroške, Štajerske in Salzburške. Zanj so značilni zaobljeni in travnati vrhovi, čeprav z višino segajo čez 2400 m. V osrčju Nockberge je zaščiteni biosferni park, v regiji pa so tudi smučišča, med večjimi in bolj znanimi sta Bad Kleinkirchheim in Turracher Höhe, ki ju tudi slovenski smučarji dobro poznajo.

Bad Kleinkirchheim je večje smučišče s 103 km smučarskih prog – med njimi je 11 km modrih, 84 km rdečih in 8 km zahtevnih črnih prog, do katerih je mogoče dostopati s 24 žičnicami. Večina prog je opremljena s snežnimi topovi, kar se v zadnjih letih izkazuje za nujnost, saj ima smučišče z nadmorsko višino od 1.100 m do 2.055 m le redko dovolj naravnega snega. Tako je bilo tudi ob našem obisku, saj je bilo snega vsaj do srednjih višin le za vzorec, treba pa je ob tem povedati, da so bile proge brezhibno pripravljene z umetnim snegom. Smučarski užitki so tako zagotovljeni, a očitno se bomo morali privaditi, da bomo marsikatero zimo prikrajšani za pravo zimsko vzdušje. Zato pa ima Bad Kleinkirchheim nekaj drugih prednosti – po smučarskem dnevu se je mogoče sprostiti v enem od dveh velikih termalnih kompleksov, termah Römerbad ali St. Kathrein, zvečer pa posedeti v katerem od številnih živahnih lokalčkov.

Foto: Arno Gruber

Mi smo se odločili za večerjo v simpatični, tradicionalno urejeni restavraciji Trattlers Einkehr, kjer so nas razvajali s slow food ponudbo lokalne kulinarike in izbranimi koroškimi vini. Potem ko smo se pred tem po kraju zapeljali s kočijo s konjsko vprego (v bolj sneženih zimah so to lahko tudi sani), so jedi imenitno teknile. Prava zabava pa nas je čakala naslednji večer, ko je Bad Kleinkirchheim gostil veliki glasbeni dogodek Wenn die Musi Spielt, največjo in najbolj odmevno zimsko prireditev v kraju. Nastope najbolj popularnih glasbenikov – gre predvsem za narodno zabavno glasbo in šlagerje – si je na prizorišču v izteku gondolske žičnice Kaiserburg ogledalo več kot 3.500 gledalcev, neposredno je koncert prenašala tudi avstrijska nacionalna televizija ORF. Če vam je takšna glasba všeč in ste zimsko prireditev zamudili, nič hudega – 13. in 14. junija bo v St. Oswaldu malo nad Bad Kleinkirchheimom poletna prireditev, ki običajno privabi še več gledalcev.

Turracher Höhe ima zaradi višje lege zelo ugodne snežne pogoje, saj proge segajo od 1.763 m do 2.205 m nadmorske višine, zato je smuka tam mogoča od konca novembra do konca aprila. Smučišče leži na meji med Koroško in Štajersko, tako da nekatere proge potekajo po eni deželi, druge po drugi, tretje pa kar po obeh. S skupno 43 km prog ni med največjimi, a je zato zelo pregledno in simpatično, z raznolikimi progami za vse zahtevnostne stopnje, še posebej ga cenijo družine z večjimi in manjšimi otroki. Družinam z otroki posvečajo pozornost na vsakem koraku, še posebej priljubljena je »dnevna soba« ob spodnji postaji žičnice Kornock, kjer se je mogoče spočiti v udobnih sedežih, po želji pomalicati ali pa vsaj za kratek čas razrahljati smučarske čevlje. V dopoldanskem času je tam vedno tudi košara z jabolki za hiter prigrizek, na voljo so tudi toaletni robčki za pozimi vedno mokre otroške noske.

Smučišče Turracher Höhe ves čas pridno posodabljajo in ne glede na ugodno nadmorsko višino imajo vse proge možnost zasneževanja. Za prevoz smučarjev skrbi 15 žičniških naprav, pred dvema sezonama so zagnali novo sodobno šestsedežnico Wildkopfbahn z ogrevanimi sedeži in zaščito pred vetrom, ki je zamenjala dotedanjo vlečnico in bistveno olajšala dostop na drugi del smučišča. Smučišča se namreč nahajajo na obeh straneh gorskega jezera Turracher See, ki pozimi (običajno okrog božiča) toliko zamrzne, da je po njem mogoče hoditi, na ledu uredijo tudi proge za smučarski tek ter naravno drsališče. Pa ne le to, čez jezero vozi tudi brezplačni »taksi«, manjše terensko snežno vozilo s prečno nameščenim drogom, za katerega se primejo smučarji, taksi pa jih počasi prepelje čez zaledenelo jezero na drugo stran smučišča. Praktično in zanimivo, pa še nekaj zabave je na ta način zagotovljene.

Za smučarje na Turracher Höhe tudi sicer dobro poskrbijo in se potrudijo za njihovo udobje in užitek. Na vseh sončnih legah ob žičnicah so ležalniki za vse tiste, ki se na smučanju ob sončnih dneh radi tudi malo »pomartinčkajo«. Pogosto se na vrhu katere od žičnic oglasi tudi smučarski butler, ki na snežnih motornih saneh pripelje ohlajeno penino, ki jo nato toči v primerne kozarce navdušenim smučarjem. Otroci se razveselijo energetskih bonbonov, ob toplejših, pomladnih dneh butler včasih ponudi tudi sladoled ali pa kremo za zaščito pred soncem. Vse je brezplačno, le nekaj sreče je treba imeti, saj se butler ne pojavi vedno ob istih žičnicah in ob čisto enakem času. Zato pa se je vedno mogoče ustaviti v kateri od gorskih koč in se okrepčati z dobrimi jedmi ter okusiti pristno domačo kulinariko od juhe z jetrnimi cmoki do ponvice z mesnimi specialitetami in cesarskega praženca – slednji na smučišču še prav posebej tekne.

Gorovje Nockberge ponuja veliko tudi nesmučarjem ali tistim, ki smuči za kakšen dan radi zamenjajo za pohodniške čevlje, morda tudi snežne krplje – če je dovolj snega. V osrčju Nockberge je zaščiteni biosferni rezervat pod okriljem Unesca, ki meri kar 184 km2 ter poleti in pozimi ponuja odlične možnosti za pohodništvo in raziskovanje narave. V njem živi veliko divjih živali, od srnjadi in jelenjadi do zajcev in lisic, pred časom so ponovno naselili tudi svizce, ki so jih v preteklosti že skoraj iztrebili zaradi zdravilne maščobe, tudi nekatere redke ali celo endemične rastlinske vrste najemo tam. Znotraj biosfernega parka velja poseben režim, ki kar v največji meri ščiti naravo, živali in rastline, saj gre za občutljiv eko sistem, ki bi ga pretirana in preveč opazna človekova prisotnost hitro porušila. Blizu osrednjemu delu parka se je še mogoče pripeljati z gondolo iz St. Oswalda, potem pa se je dovoljeno premikati le peš, brez pretiranega hrupa in s psi na vrvicah.

Po parku nas je popeljal izkušeni ranger Johannes Napokoj, ki ima tudi nekaj slovenskih korenin. Lovec in iskreni navdušenec za naravo nam je razkril marsikatero zanimivost. Opozoril nas je na zdravilne lišaje na drevesih, ki pričajo o neonesnaženosti okolja, v snegu nam je pokazal sledi snežnega zajca in jelena, ki je šel po poti pred nami, skupaj smo odkrivali, katera drevesa z značilno zaobljenim vrhom so cemprini, ki jim pri nas pravijo tudi švicarski bor. Cemprinov les je zelo cenjen, saj še dolga leta zelo lepo diši, znanstveno pa je dokazano, da spanje v sobi s pohištvom iz tega lesa zelo ugodno deluje na srce, saj umirja srčni utrip in na ta način podaljšuje življenje. Nekaj posebnega je značilno rdečkasto in po drevesni smoli dišeče žganje oz. liker iz mladih cemprinovih češarkov, ki ga pripravljajo v teh krajih in ima po ljudskem izročilu tudi zelo ugodne učinke na zdravje… Znamenita rastlina Nockbergov je še zdravilna špajka (Valeriana celtica), vrsta baldrijana, katere korenine so zdravilne, zaradi prijetnega vonja pa jo uporabljajo v naravni kozmetiki. Njeno nabiranje v rezervatu je strogo omejeno, dovoljenje za to ima le nekaj družin. V juliju in avgustu menda prelepo cveti – torej se bo tja treba vrniti tudi poleti.

Še to: vas zanima kaj več o avstrijsko specialiteti – solnograških žličnikih, ki ob cesarskem pražencu in jabolčnem zavitku veljajo za eno izmed treh najslavnejših avstrijskih sladic? Članek o tej značilni baročni sladici najdete TUKAJ.

The post Zimsko veselje v regiji Nockberge first appeared on Moj kovček.

Smučišče Obertauern v osrčju Visokih Tur se razteza na nadmorskih višinah od 1.630 do 2.313 m. Zaradi geografske lege prihajajo snežne padavine tako s severa kot z juga, zato je tam vedno dovolj snega. Statistično je celo dokazano, da je Obertauern zimsko športno središče z največ snega v Avstriji.

Okoliški vrhovi so nanizani v obliki sklede ali kotla, kar omogoča, da je na njem vedno možno smučati na osončeni strani ali pa narediti krožno smučarsko turo Tauernrunde v obeh smereh urinega kazalca. Začetek krožne ture je lahko pri katerikoli od 26 žičnic, na koncu pa se je mogoče na smučeh pripeljati spet na izhodišče. Smučišče ima 11 vstopnih točk, tako da zjutraj ni čakalnih vrst in se je mogoče takoj zapeljati po belih strminah. Sodobne žičnice vodijo na približno 100 km smučarskih prog vseh zahtevnostnih stopenj – 61 km modrih, lažjih prog, 35 km rdečih, srednjih prog in 4 km črnih, zahtevnih prog. Med slednjimi je Gamsova proga Gamsleiten II, ki velja za eno najbolj strmih grbinastih prog v Evropi in predstavlja zahteven izziv in nepozabno pustolovščino tudi najbolj izurjenim in izkušenim smučarjem in deskarjem.

Smučišče Obertauern (1.740 m) ima več kot dovolj prog tudi za manj zahtevne smučarje, začetnike in družine z otroki. Najmlajšim je že nekaj let namenjen svet doživetij Bobby Land, kjer se smučarski nadobudneži učijo smučanja na zabaven način, tako da opazujejo zabavne figure, rešujejo uganke, smučajo na progi z valovi ali se preizkusijo na poligonu. Malo starejši otroci in najstniki še posebej uživajo v medsebojnem tekmovanju na progah, kjer jim izmerijo čas, ali pa tistih, kjer izmerijo največjo hitrost smučarja in jih lahko ob tem še fotografirajo za spomin. Obertauern želi biti družinam z otroki prijazno smučišče, zato otroci do 5 leta v spremstvu staršev smučajo brezplačno. Za večdnevno bivanje je v kraju na voljo veliko hotelov različnih kategorij, kjer lahko vsakdo najde sebi primerno ponudbo. Avtomobila med smučarskimi počitnicami ne potrebuje, saj se je do vseh hotelov mogoče kar prismučati.

Foto: Tourismusverband Obertauern

Kraj se je zapisal tudi v zgodovino popularne kulture, saj je bil marca 1965 prizorišče snemanja drugega filma slavnih Beatlesov Help. Takrat so Beatli pozirali sredi zasnežene kulise Obertauerna, v nekdanjem hotelu Marietta pa so spontano priredili koncert, ki še danes velja za njihov edini nastop v Avstriji. Na te dogodke spominja njihova skulptura na progi pri vlečnici Kirchbühel, replika klavirja na gorski postaji Grünwaldkopf in štirje kipi glasbenikov pred hotelom Edelweiss – seveda so danes vsi obvezni fotografski motiv in ob njih nastajajo številni selfieji. Ob 60. obletnici bo krajevno turistično združenje od 6. marca do 1. maja 2025 priredilo niz dogodkov: obiskovalce bodo razveseljevali dvojniki Beatlov na smučeh, koncerti tribute benda in pogovori s pričami iz tistega časa, predvajali bodo film Help ter pripravili ekskluzivno razstavo s fotografijami in originalnimi razstavnimi predmeti.

Obertauern prepriča s svojo zanimivo zimsko športno ponudbo, nič manj pa tudi s pristno domačo avstrijsko kulinariko – še posebej priljubljeni so tradicionalni vlivanci s sirom v ponvi Kasnock’n, krepka juha z jetrnim cmokom Leberknödel ali pa sladek kvašeni cmok Germknödel. V kraju in ob smučišču je več kot 50 koč in restavracij, ki zagotavljajo kulinarične užitke v prijetnem vzdušju, med njimi je tudi najstarejša smučarska koča v Avstriji – koča Achenrainhütte na gori Gamsleiten stoji že skoraj 100 let. Še ena posebnost Obertauerna je kriterij Gamsleiten, največji avstrijski lov za zakladom v snegu. Na tradicionalni prireditvi, ki bo potekala od 10. do 13. aprila 2025, se bo na lov na 30 zakopanih zabojev z dragoceno vsebino spet podalo več kot 1.000 zlatokopov. Glavna nagrada bo avtomobil BMW, vreden vsaj 60.000 evrov, katerega ključ se skriva v eni od globoko v snegu zakopanih skrinjic z zakladom, v drugih skrinjicah pa bodo še druge privlačne nagrade in potovalni boni. Letošnja sezona v Obertauernu se bo končala 1. maja.

The post Smučišče Obertauern letos v ritmih Beatlesov first appeared on Moj kovček.

V Mokrinah (Nassfeld), največjemu smučišču na avstrijskem Koroškem, so 6. decembra začeli letošnjo zimsko sezono. Zagotavljajo 100 % garancijo snega, saj bodo zanj poskrbeli s 540 snežnimi topovi, če ga narava ne bo nasula dovolj. A povprečno tam zapade skupno od 6 do 7 m snega na sezono, kljub temu pa se lahko pohvalijo s 100 sončnih ur več kot smučišča severno od Alp.

Letošnjo sezonona smučišču Mokrine začenjajo z veliko novostjo, najmodernejšo 6- sedežnico Tröglbahn, ki ima med prvimi avtonomni varnostni nadzor, podprt z umetno inteligenco, ob krajšem času vožnje (le pet minut vožnje s hitrostjo 6 m na sekundo!) pa bo na uro prepeljala 10 % več smučarjev – skupno do 3.000 na uro. Moderna sedežnica ponuja najvišje standarde varnosti in udobja, seveda tudi ogrevane sedeže, streho za zaščito pred neugodnim vremenom, tekoči trak ob vstopu… V modernem depoju smučarske opreme Millennium-Express bo zdaj prostora za 1.000 parov smuči, kar je dvakrat več kot doslej. Ob dolinski postaji žičnice Madritschenbahn so uredili novo gastronomsko ponudbo – restavracijo Nivis, ki se je pridružila 26 smučarskim kočam in restavracijam ob progah na avstrijski in italijanski strani smučišča.

Foto: NLW Tourismus Marketing GmbH, © Martin Lugger

Letošnja investicija v novosti na smučišču Mokrine znaša skupno zavidljivih 26 milijonov evrov.
Smučarske vozovnice so letos povprečno 8 % dražje kot lani, tako bo za dnevno smučarsko vozovnico za odraslega treba odšteti v glavni sezoni 67 evrov. Za večdnevne vozovnice so v različnih terminih številne ugodnosti, ki ceno (predvsem družinam z otroki) naredijo precej prijaznejšo, treba pa je tudi povedati, da je cena dnevne vozovnice v Mokrinah nižja kot na primerljivih avstrijskih smučiščih na Štajerskem, Solnograškem, Tirolskem ali Predarlškem. Zlasti družinam je namenjena ponudba na manjših bližnjih smučiščih Weissbriach, Koče-Muta in Weissensee; slednji je znan tudi po 6,5 km2 velikem naravnem drsališču na zamrznjenem Belem jezeru, ki bo od 18.1. do 1.2.2025 gostilo največji športni dogodek na ledu na svetu, 35. alternativno turnejo po 11 mestih 2025 s 5.000 udeleženci.

Foto: NLW Tourismus Marketing GmbH, © Daniel Zupanc

Ob znani odlični gastronomski ponudbi je letošnja novost Live DJ + Aperitiv v pravem italijanskem slogu, ki se bo odvijal tri četrtke v februarju (6., 13. in 20. 2.,), že znana pa je pomoč »Buddyjev« na smučišču, ki gostom nudijo informacije in pomoč, nasvete iz prve roke ter občasna presenečenja v obliki manjših darilc, s katerim se Mokrine zahvalijo obiskovalcem. Nespremenjena ostaja tudi ponudba hitrega servisa smuči – če ob prihodu na smučišče ugotovite, da vaše smuči niso ravno nabrušene in gladke, vam jih za 10 evrov v 10 minutah uredijo na hitrem servisu. Razlogov, da bi si napolnili (smučarske) baterije v Mokrinah, torej tudi letos ne manjka.

The post Sonce, sneg in enkratna smučarska zabava v Mokrinah first appeared on Moj kovček.

Znano avstrijsko smučarsko središče Obertauern je bilo prvo aprilsko soboto v znamenju rožnate pentlje. Na tradicionalni dobrodelni prireditvi se je zbralo več kot 100 smučark, med njimi tudi nekaj predstavnic iz Slovenije.

Prireditev #sheskis, ki so jo letos že šestič pripravili v Obertauernu, ima dobrodelen namen, saj so vsa zbrana sredstva v celoti namenjena avstrijskemu združenju za boj proti raku na dojki. Srce in duša ter glavna organizatorka #sheskis je Mona Maier, direktorica Obertauern Tourismusverband, ki je pred šestimi leti dala pobudo za prireditev, na kateri bi se v sproščenem in prijateljskem vzdušju na snegu srečevale smučarke iz različnih držav.

»Videla sem, kako se ob različnih priložnostih na snegu družijo predvsem moški in pomislila sem, da bi bilo prav, če nekaj pripravimo tudi za ženske. Mojo idejo o dobrodelni prireditvi so podprli tudi žičničarji, zelo pozitivno so se odzvali številni pokrovitelji in dogodek je – tudi ob pomoči številnih moških, seveda – uspešno zaživel,« pripoveduje Mona Maier, ki kar kipi od energije in novih idej za prihodnost.

Rožnata pentlja je simbol boj proti raku na dojki, in v znamenju rožnate barve je tudi celotna prireditev #sheskis, od zaželenega »dress code« z vsaj enim kosom oblačila rožnate barve, do rožnatih balonov in transparentov ter »pink table«, ki je tudi del dogodka #sheskis. Glavni pokrovitelj je smučarski proizvajalec Atomic, zato na rožnato obarvanem dnevu v Obertauernu sodelujejo tudi številne sedanje in nekdanje vrhunske smučarke Atomica.

Med njimi je bila tokrat tudi Marlies Raich (nekdaj Schield), ena najbolj uspešnih tekmovalk v svetovnem pokalu, ki je v 12 letih dosegla 37 zmag (od tega 35 v slalomu) in 68 uvrstitev na zmagovalne stopničke, štirikrat je nastopila na olimpijskih igrah in osvojila štiri kolajne, na svetovnih prvenstvih pa je bila v slalomu enkrat zlata in dvakrat srebrna. V Obertautern je prišla z možem Benjaminom Raichom, prav tako nekdanjim vrhunskim smučarjem, ter otrokoma.

Seznam smučarskih zvezd pa s tem še ni izčrpan – pozdravili smo lahko še nekdanjo vrhunsko alpsko smučarko Michaelo »Michi« Kirchgasser, Mirjam Puchner, nosilko srebrne kolajne v super veleslalomu z ZOI v Pekingu 2022, Katarino Gallhuber, ki je na ZOI v Sočiju 2018 osvojila bronasto kolajno v slalomu, pa domačinko iz Obertauerna Jacobo Kriechmayr, ki je vrhunska tekmovalka v prostem slogu… V koči Kriegsalm, kjer se je odvijal družabni del dogodka, smo z njimi lahko tudi malo pokramljali in se spomnili njihovih dosežkov.

Zbiranje sredstev za dobrodelni namen je tudi letos podrlo lanski rekord – na dogodku #sheskis so zbrali kar 34.000 evrov, »pink table« pa je prispevala še 60.000 evrov. Organizatorji so bili z izkupičkom zadovoljni, vsaj tako pa tudi z dobrim vzdušjem in pozitivno energijo, ki je zaznamovala dogodek in srečanje smučark. V prijetnem vzdušju smo se dobro počutile tudi slovenske smučarke, ki smo tako kot druge izkoristile nekaj jutranjih in dopoldanskih uric na snegu – bolj ali manj kot slovo od letošnje zime.

V Obertauernu pa se od sezone še ne poslavljajo povsem. Od 11. do 14. aprila bo tam potekal tradicionalni že 15. Gamsleiten Kriterium, iskanje zaklada v skrinjicah, skritih pod snegom, ki vselej pritegne veliko število obiskovalcev. Glavna nagrada bo letos avtomobil BMW iX1 eDrive20, poleg tega pa še vrsta drugih nedenarnih nagrad, od turističnih aranžmajev do smuči, vse skupaj pa začinjeno z veliko zabave in glasbe. Prav zares zadnji dan sezone v Obertauernu pa bo 1. maja, ko bo pravi retro smučarski dan s prireditvijo last.track. Prijave so še možne (prijavnina je 10 evrov), obvezna pa je retro smučarska oprema iz 80. ali 90. let prejšnjega stoletja. Iz tega obdobja bo tudi glasbena spremljava – zabava je torej zagotovljena.

The post Obertauern v znamenju rožnate pentlje first appeared on Moj kovček.