Družina Naranča že tri generacije piše zgodbo o Jadranu

Na hrvaški obali za nekatere morje ni le kulisa za poletni dopust, ampak način življenja. Ena takšnih je družina Naranča, ki že tri generacije piše zgodbo o Jadranu. Dolgo pomorsko tradicijo danes nadaljuje 34-letni kapitan Rade Naranča, ki gostom z vsega sveta ne ponuja zgolj luksuznega križarjenja med dalmatinskimi otoki, temveč doživetje Jadrana skozi oči človeka, ki ga pozna vse življenje.

Od oljk do luksuznih križarjenj – Družina Naranča se ni vedno ukvarjala s turizmom. Nekoč so živeli predvsem od oljkarstva in trgovine, nato pa so se razmere na Jadranu začele spreminjati. Z razvojem turizma so prve manjše lesene ladje postopoma zamenjala sodobna turistična plovila, namenjena večdnevnim križarjenjem. Danes družina nadaljuje tradicijo, vendar v precej drugačni podobi. Namesto prevoza tovora ali lokalnih potnikov goste popeljejo na raziskovanje najlepših kotičkov hrvaške obale. Rade poudarja, da je večina takšnih ladij še vedno v zasebni lasti kapitanov. Sodelujejo z uveljavljenimi turističnimi agencijami, kot je Katarina Line, ena največjih organizatork križarjenj z manjšimi ladjami po Jadranu.

Hotel, ki vsak dan pristane v drugem pristanišču – Radetova ladja Ave Maria meri impresivnih 51,5 metrov v dolžino in 8,6 metrov v širino. Na njej je 19 udobnih kabin, v katerih lahko biva do 38 gostov, za njihovo brezskrbno počitniško izkušnjo pa skrbi osemčlanska posadka. Na krovu poleg kapitana delata še dva mornarja, dva natakarja, kuhar, pomočnik kuharja in sobarica. Ladjo poganjata dva motorja s po 500 konjskimi močmi ter dva generatorja, kar omogoča udobno in varno plovbo tudi med daljšimi etapami. Za goste pa je pomembno še nekaj drugega. »Na ladjo pridete s kovčkom, nato pa lahko nanj skoraj pozabite. Imate svojo kabino, odlično hrano, vsak dan odkrijete nov otok ali mesto, vsak večer pa zaspite v drugem pristanišču,« pripoveduje kapitan.

Zakaj so majhne ladje vse bolj priljubljene? – Medtem ko velike križarke sprejmejo več tisoč potnikov, manjše ladje ponujajo povsem drugačno in veliko bolj osebno doživeto izkušnjo. Gostje vsak dan pristanejo v drugem zgodovinskem mestu ali na drugem otoku, brez dolgih čakalnih vrst in množic ljudi. Vzdušje na krovu je sproščeno, posadka hitro spozna vse potnike, mnogi pa se ob koncu potovanja poslovijo kot prijatelji. Ni presenetljivo, da se takšna križarjenja uvrščajo med najbolj iskana doživetja na Jadranu.

Ena najlepših plovb v Evropi od Splita do Dubrovnika – Najpogostejša pot vodi med Splitom in Dubrovnikom, z vmesnimi postanki na otokih, kot so Brač, Vis, Hvar, Korčula, Mljet in drugih dalmatinskih biserih. Po besedah kapitana Radeta trenutno ni prave potrebe, da bi v turo vključili še Črno goro ali Italijo. »Gostje želijo raziskovati srednjo in južno Dalmacijo, kjer se na razmeroma kratkih razdaljah zvrstijo številni otoki, zgodovinska mesta in čudoviti zalivi. To je ena najbolj iskanih poti za križarjenje na svetu.«

Večina gostov prihaja iz drugega konca sveta – Kar 80 odstotkov potnikov prihaja iz Združenih držav Amerike. Preostanek predstavljajo predvsem Kanadčani, Britanci, Avstralci in v zadnjih letih vse več Brazilcev, pa tudi gostov iz evropskih držav. Številni se na Jadran vračajo večkrat, saj jim način potovanja z majhnimi ladjami omogoča, da vsakokrat odkrijejo nove kraje. Poseben dogodek vsakega križarjenja ostaja tradicionalna kapitanova večerja, ko se ob odlični hrani, dalmatinskih vinih in glasbi skupaj zberejo gostje in posadka.

Najtežje ni morje, ampak ljudje – Čeprav bi marsikdo pomislil, da je največji izziv upravljanje ladje, Rade Naranča pravi drugače: »Najzahtevnejše je vodenje ljudi.« Posadka skupaj preživi 25 tednov od konca aprila do sredine oktobra, torej skoraj pol leta brez prostega dne. Julija in avgusta delo dodatno otežujejo visoke temperature, predvsem v kuhinji. Kljub temu pri Narančevih stavijo na stalno ekipo. Natakar Mario z njimi sodeluje že pet let, kuharica Julija prav tako, del posadke pa je na ladji že drugo sezono. »Pomembno je, da med nami vladata spoštovanje in mir. Če posadka dobro deluje, to občutijo tudi gostje.«

Kapitan ne postaneš čez noč – Do kapitanskega naziva vodi dolga pot. Potrebna so približno štiri leta pomorske šole, strokovni izpiti in dodatna usposabljanja. Obstaja tudi možnost, da kandidat tri leta opravlja prakso na ladji, nato pa opravi zahtevne izpite in preverjanje znanja na simulatorjih. Toda Rade pravi, da največ znanja ni dobil v učilnici. Njegov ded, oče in tudi tast so bili kapitani in lastniki ladij. »Največ sem se naučil kot otrok. Odraščal sem na očetovih in dedkovih tovornih ter turističnih ladjah. Morje je bilo moje igrišče in moja šola.«

Ladja kot družinska dediščina – Gradnja sodobne turistične ladje je danes velik finančni zalogaj. Nova plovila stanejo okoli pet milijonov evrov, financiranje pa običajno poteka s pomočjo bančnih posojil in na podlagi dolgoročnih pogodb s turističnimi agencijami. Radetova ladja Ave Maria je bila v celoti zasnovana po načrtih hrvaških arhitektov in ladjedelniških inženirjev, na kar so še posebej ponosni. Zgrajena je bila leta 2018 v Blatu na otoku Korčuli, v eni od tamkajšnjih zasebnih ladjedelnic.

Zgodba, ki ohranja dušo Jadrana – V času množičnega turizma družina Naranča dokazuje, da je mogoče stoletno pomorsko tradicijo uspešno povezati s sodobnimi pričakovanji popotnikov. Ave Maria ni le prevozno sredstvo med dalmatinskimi otoki. Na njej gostje spoznavajo življenje ob morju, lokalne običaje in ljudi, ki Jadran še vedno doživljajo kot svoj dom. Morda je prav zato plovba z manjšo ladjo nekaj povsem drugega kot križarjenje z velikansko potniško ladjo. Z njo ne potujete le med destinacijami, ampak postanete del zgodbe, ki jo pomorske družine, kot je družina Naranča, pišejo že več generacij.

Fotografije: Matjaž Markič, Nikola Zoko in promo Katarina Line

Reportažo s sedemdnevnega križarjenja z ladjo Ave Maria lajhko preberete v članku Sedem dni križarjenja po najlepšem delu Jadrana.