BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: MATJAŽ MARKIČ
Trbovlje so mesto z edinstveno rudarsko-industrijsko dediščino. Dediščino dveh stoletij rudarstva lahko zasledimo na vsakem koraku, danes pa mesto v Zasavju stopa po poti novomedijske umetnosti in inovativnih tehnologij. Vse bolj zanimivo pa je tudi za turistični obisk!
Simbola industrijske preteklosti Zasavja ne morete zgrešiti. Dimnik termoelektrarne Trbovlje, ki je leta 2014 sicer prenehala delovati, se vzpenja kar 360 m visoko in je najvišji dimnik v Evropi, sedmi najvišji na svetu in najvišja zgradba v Sloveniji. Samo za primerjavo – Eifflov stolp meri v višino »le« 324 m. Zasnovan je tako, da bi prenesel potres do 10. stopnje po Mercallijevi lestvici, ob močnem vetru pa vrh zaniha do enega metra. Graditi so ga začeli septembra 1974, ko so v živo skalo 13 m globoko vgradili železobetonske pilote. Dimnik ima ob vznožju premer 27,5 m, premer vrha betonskega plašča pa meri 7,7 m, nad čemer je dozidana še šamotna tuljava.
Dimnik, čeprav danes »v pokoju«, ima s svojo mogočnostjo poseben pomen, vse bolj pa se kažejo tudi njegovi potenciali v turistični ponudbi kraja. Med prvimi smo lahko preizkusili 360-stopinjski virtualni ogled dimnika z VR očali, kjer se skupaj s člani skupine Dunking Devils vzpenjamo na dimnik – Vrtoglavi ptič 2020. Vzpon na simbol industrijske preteklosti Zasavja je na simbolni ravni tudi potovanje proti prihodnosti, ki jo simbolizira na videz neomejen pogled z vrha dimnika. Virtualna izkušnja potovanja na vrh dimnika je pristna, le da ves čas vendarle vemo, da sedimo na trdnih tleh in zato še bolj občudujemo pogum tistih, ki so se nanj zares povzpeli. Čudovit video o vzponu članov skupine Dunking Devils na vrh dimnika si lahko pogledate spodaj.
»Ko Trbovlje skušajo preseči preteklost in zrasti v prihodnost, je monumentalni dimnik v povezavi z umetnostjo, znanostjo in tehnologijo, s čimer se ukvarjamo v DDT, zagotovo odskočna deska. Vzpnemo se na najvišjo točko preteklosti, da pogledamo v prihodnost. Vsebinsko se projekt navdihuje iz istoimenskega plesnega projekta plesalca in koreografa Iztoka Kovača, ki je leta 1996 zaplesal na vrhu 360 m visokega dimnika, kar lahko vidimo v filmskem prizoru v istoimenskem filmu Vrtoglavi ptič. Dunking Devils so bili resnično edini dovolj nori in usposobljeni, da so se tega lotili. Nastal je izjemen projekt,« pravi dr. Maša Jazbec, vodja laboratorija raziskovalne umetnosti in kulture DDT Lab v Trbovljah.
Rudarsko življenje nikoli ni bilo lahko. Kako so rudarji živeli pred 100 leti in pred 60 leti, nazorno prikažeta stanovanji v nekdanji rudarski koloniji Njiva, ki sta zdaj etnološki spomenik in del Zasavskega muzeja Trbovlje. Kolonijo je konec 19. stoletja za rudarje in njihove družine postavila Trboveljska premogokopna družba in je v svojem času predstavljala velik korak naprej v bivalnem standardu knapov.
»A čeprav so bila stanovanja načeloma brezplačna, so jih rudarji plačali z nižjimi mezdami, v primeru stavke pa so jih lahko tudi izgubili. Še huje – če je rudar v nesreči umrl, je imela njegova družina 14 dni časa, da se izseli,« pove kustosinja etnologinja Jana Mlakar Adamič. Ohranjeni rudarski stanovanji z opremo in predmetu iz 20. let in 60. let prejšnjega stoletja sta primer, koliko se je v 40 letih spremenilo. Za današnje pojme pa sta – ne le s kvadraturo med 22 in 37 m2, na katerih je včasih bivalo tudi po osem, devet ljudi – več kot skromni in nič čudnega, da so rudarji kasneje iskali možnosti za boljše bivanje v stanovanjskih blokih.
Virtualni muzej rudarstva 4. dritl pripoveduje zgodbo o rudniku in življenju ljudi okrog njega. Kustos Bogdan Šteh, ki nas je vodil po muzeju, je živa enciklopedija rudarstva v Trbovljah in zna odgovoriti na še tako radovedna vprašanja. Ogled se začne s »sprehodom« skozi rove trboveljskega rudnika, kjer vas spremlja pravo rudarsko orodje in delovni hrup, kar pričara pristno rudarsko okolje.
Mogoče naletite tudi na katerega od rudarjev, ki vam pove, kako je potekalo življenje v jami in pritrdi, da jamski škratje Perkmandeljci zagotovo obstajajo. Za konec se lahko s pomočjo virtualne tehnologije popeljete še z jamskim vlakcem v navidezni resničnosti. Nova pridobitev je soba pobega »Pobeg iz rudnika«, ki obiskovalcem zastavi izziv reševanja rudarjev, ki jih je zasulo v jami.
Hiša domačih okusov Pr’ Čop v Podkumu je edina gostilna v Zasavju, ki se ponaša s pravico do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija, pri kateri morajo v ponudbi prevladovati hišne, lokalne in regionalne jedi ter živila in živilski proizvodi lokalnih pridelovalcev. Zato so pravi naslov, če hočete poskusiti tradicionalne rudarske jedi – funšterc, pogačo, grenadirmarš in klobase jetrnice ter jih poplakniti z bunkovcem… V Trbovljah pa lahko obiščete Gostilno Martin. Njihov meni vključuje sodobne slovenske in evropske jedi, hkrati pa oživlja tradicijo zasavske kulinarike in domače okuse naših babic. Gostilna Martin želi biti prijazna tudi do mladih družin, zato imajo otroci do 7. leta brezplačno nedeljsko kosilo.
Premogu so nekoč rekli črno zlato. Danes pa je črno zlato sveže pražena visokokakovostna kava, ki jo pripravljajo v trboveljski pražarni Iconic Specialty Coffee in se z lahkoto kosa z najboljšimi kavami na našem trgu ali jih celo preseže. »Življenje je prekratko za slabo kavo, zato pokusite naše sveže pražene kave in okusite razliko,« je prepričljiva Valentina Radić. V njihovi trenutni ponudbi so mešanice kav (100% arabica) iz Etiopije, Burundija, Domenikanske republike, Brazilije, Hondurasa, Nikaragve… Naročiti jih je mogoče tudi na njihovi spletni strani, kjer vam postrežejo še s kakšnim nasvetom za pripravo odlične kave.
Ste vedeli, da je iz premoga mogoče narediti tudi nakit? Ročno izdelani nakit iz premoga, kot ga ustvarja umetnica Marjeta Hribar pod blagovno znamko Kuolmi, je prepričal že mnoge slavne osebnosti. Med drugim sta tudi kroni za miss Slovenije 2018 in 2019 nastali pod njenimi rokami in iz – premoga. »Nakit nosi organsko obliko in vsak kos je unikaten in poseben. Njegov črni lesk je opazen vedno in povsod. Primeren je tudi kot spominek,« pravi Hribarjeva, ki kot članica podjetniškega inkubatorja Katapult v nakitu uspešno združuje material, tradicionalno povezan z lokalnim okoljem, sodobno oblikovanje in posluh za naravo.
V okviru projekta Inspiracija so pred trboveljsko pošto odprli zunanji informacijsko-interpretacijski center. Na prostoru je urejenih šest kulturnih točk, od katerih je pet posvečenih ustvarjalcem, ki so s svojim delom ime Trbovelj ponesli v svet (Tanja Ribič, Laibach, Uroš Zupan, Iztok Kovač in Matevž Lenarčič), ena izmed njih pa predstavlja točko prihodnosti, ki še čaka na svojega lastnika. Osrednji prostor parka zavzema monolit z virtualno platformo, na katerem se prikazujejo obrazi Trboveljčanov in predstavlja točko srečevanja preteklosti in visokotehnološke prihodnosti Trbovelj.
Središče kulturnega življenja v Trbovljah je Delavski dom Trbovlje, ki sta ga zasnovala arhitekta Marko Župančič in Oton Gaspari, zgrajen pa je bil leta 1956. Fasado krasi velik mozaik slikarja Marija Preglja, ki je leta 1958 zanj prejel Prešernovo nagrado, pred stavbo pa so skulpture kiparja Stojana Batiča. Poleg gledaliških in filmskih predstav se v Delavskem domu skozi vse leto potekajo številne razstave, koncerti in druge kulturne prireditve, v zadnjem času pa se je uveljavil kot eden od centrov novomedijske kulture na mednarodni ravni. Najbolj prepoznaven dogodek s tega področja je vsakoletni festival novomedijske umetnosti Speculum Artium.
Na festivalu novomedijske kulture Speculum Artium, ki bo od 15. do 17. oktobra potekal v Delavskem domu Trbovlje, se bo DDT laboratorij predstavil tudi s humanoidnim družabnim robotom Evo. Prihodnost industrije in družbe bo močno povezana z roboti, zato so se odločili, da obiskovalcem ne predstavijo zgolj industrijskih robotov, temveč tudi takšne, ki bodo človeku še precej bližje. Robotinja Eva je v DDT laboratoriju prava atrakcija, ki rada odpira ključna vprašanja o tehnološki družbi skupaj z otroki, pa tudi z znanstveniki, umetniki in podjetniki.
Laboratorij raziskovalne umetnosti in kulture DDTlab se naslanja na močno tradicijo tehniške inteligence na eni strani ter kulturne in umetniške avantgarde na drugi strani. Cilj je skozi sintezo umetnosti, tehnologije, znanosti, ter gospodarske iniciative doseči preboj na vseh teh področjih ter prebivalcem mesta ponuditi novo identiteto. Njihov namen je, da prva asociacija ob imenu Trbovlje ne bo več rudarska preteklost in propadla industrija, temveč visoka tehnologija, znanost, humana robotika ter avantgardna novomedijska umetnost, njihovo vodilo pa humanizacija tehnologij in demokratizacija umetnosti, dosežkov znanosti ter novih tehnologij. Kratek vpogled v njihovo delo lahko dobite v spodnjem videu.
Trbovlje so kraj z bogato zgodovino in dediščino, a tudi z obetavno prihodnostjo. V njem sobivata in se dopolnjujeta rudarska preteklost in najsodobnejša tehnologija, ki ju zaokrožata in plemenitita kultura in umetnost. Zagotovo vredno obiska!