Piše: Matjaž Markič
St. Anton am Arlberg velja za zibelko alpskega smučanja. Smučišče so pred nekaj leti povezali preko Zürsa in Lecha vse do Schröckena in Wartha tik ob nemški meji in je z več kot 300 km prog največje v Avstriji in peto na svetu.
O razsežnosti največjega avstrijskega povezanega smučišča Ski Arlberg pa kilometri prog ne povedo vsega. Ko potuješ na smučeh iz St. Antona preko St. Christopha, Stubena, Zürsa in Lecha vse do Schröckena in Wartha, se šele zaveš dimenzij tega res ogromnega smučišča. Pa pravzaprav niti ni treba čisto do konca poti – za enodnevno zmerno naporno smuko je čisto dovolj izlet do Lecha in kratek sprehod po tem lepo urejenem kraju, ki velja za najbolj mondeni smučarski center v Avstriji.
Nenazadnje tam pogosto smučajo slavne osebnosti z vseh delov sveta in težko boste še kje srečali toliko smučarjev v najdražji opremi kot prav v Lechu. V znani športni trgovini Strolz lahko tudi naročite smučarske čevlje po meri vaše noge in čeprav stvar ni poceni, so med kupci tudi bolj običajni smrtniki in ne le kronane glave, s katerimi se (sicer diskretno) pohvalijo pri Strolzu.
A pravi športniki v povezano regijo Ski Arlberg ne pridejo zaradi razkazovanja, temveč zaradi smučarskih užitkov. Teh res ne zmanjka tako na širokih in dobro urejenih progah vseh zahtevnostnih kategorij kot na številnih golih pobočjih, ki omogočajo prosto smučanje. St. Anton in celotni Ski Arlberg je prava meka za ljubitelje off-piste smučanja, če je le dovolj snega.
Ob našem obisku ga je bilo na progah, tudi s pomočjo učinkovitega umetnega zasneževanja, več kot dovolj, free-riderji pa so s skominami pogledovali po sicer izjemnih, a za kakšnega pol metra snežne odeje pretankih terenih. Običajno je snega dovolj in celo preveč – kot lansko zimo, ko je bilo snega ogromno, smučali pa so lahko le domačini. Ker pa so tereni nevarni zaradi plazov, je prosto smučanje priporočljivo le v spremstvu izkušenega vodnika.
Smučarski turizem se v St. Anton sicer zanesljivo vrača na velika vrata. »Glede na sezone pred covidom imamo v decembru in januarju približno 40 odstotkov gostov,« pove Wilma Himmelfreundpointner, ki v St. Antonu skrbi za marketing in stike z javnostjo. Je to dobro ali slabo? »S tem smo kar zadovoljni, saj smo sezono lahko začeli šele 14. decembra. Obeti za nadaljevanje pa so dobri, februarja prihaja prava sezona in gostje se vračajo. Pogrešamo sicer več smučarjev iz bolj oddaljenih držav, saj so bili tu Američani, Avstralci, Novozelandci in Brazilci vselej redni gostje, a sčasoma se bodo vrnili, o tem sem prepričana.« Z njimi se bo vrnil tudi pravi kozmopolitski značaj St. Antona, kjer na smučišču lahko res slišite veliko jezikov z vsega sveta. Pa tudi na ulicah, v barih in restavracijah, in to tako med gosti kot med natakarji.
Na smučanju iz Lecha nazaj proti St. Antonu smo se ustavili v prijetno urejenem luksuznem hotelu Alpenhotel v St. Christophu, ki leži na 1.800 m nadmorske višine in goste navdušuje ne le s štirimi zvezdicami, ampak tudi s pravim ski in – ski out, saj leži praktično tik ob smučarski progi.
Nas je vsekakor navdušil cocktail Moscow mule, ki nam ga je mojstrsko pripravil znani zagrebški barman in mojster za cocktaile Vanja Kangler, ki dela v Alpenhotelu. Zagreb je za nekaj časa zamenjal za St. Christoph in se, kot pravi, v tem majhnem, a ekskluzivnem kraju odlično počuti. V St. Christophu je tudi slavni hotel Arlberg Hospiz s petimi zvezdicami in z restavracijo Hospiz Alm z izjemno gastronomsko ponudbo, kjer v vinski kleti za težkimi kovinskimi vrati hranijo nekatera najdražja vina na svetu.
St. Christoph leži tako kot St. Anton na Tirolskem, medtem ko Stuben, Zürs in Lech sodijo že v avstrijsko zvezno deželo Predarlško. To ni ravno nepomembno, saj so tako na Tirolskem kot na Predarlškem zelo ponosni na svoje poreklo, med njimi pa vlada tudi nekaj zdrave tekmovalnosti in boja za prestiž. A kot pove naša gostiteljica, je pet krajev Ski Arlberga kot pet otrok istih staršev – sicer se ves čas malo zbadajo in tekmujejo med seboj, a ko je treba, takoj stopijo skupaj za dobro vseh. Tako kot so se pred nekaj leti odločili povezati smučarsko regijo z gondolsko žičnico Flexenbahn, ki zdaj omogoča povezavo od St. Antona do Wartha tik ob nemški meji in uvršča Ski Arlberg med pet največjih smučarskih regij na svetu.
Vseh prog tega razsežnega smučišča v nekaj dneh niti ni mogoče niti ni najbolj smiselno presmučati. Če kdo želi, lahko sicer preizkusi svoje sposobnosti na znameniti Run of Fame, najdaljšem smučarskem krogu v Alpah. Kar 85 km prog, 18.000 m višinske razlike in tri gore je treba premagati za celoten krog od St. Antona do Wartha in nazaj, prednost pa je, da je začetek lahko kjerkoli na krogu in da ga je mogoče odsmučati v obeh smereh, severni ali južni. Ena od vstopnih točk je tudi smučišče Rendl, dosegljivo z gondolsko žičnico iz centra St. Antona. Prav na Rendlu je ostalo še nekaj sedežnic malo starejšega datuma, a z odličnimi, razgibanimi progami za sladokusce. Tam je tudi ena večjih sončnih teras, ki ob lepem vremenu vabi smučarje k prigrizku in martinčkanju na 2.025 m višine.
St. Anton je znan po vrhunskem apres-ski, kjer se smučarski dan marsikomu zavleče že v (pozen) večer. Krazy Kanguruh, Mooserwirt in Senn Hütte je le nekaj najbolj znanih lokacij pred iztekom smučišča ob gondoli Galzigbahn, kjer se za marsikoga prava zabava šele začne. Tega je zdaj zaradi omejitev res veliko manj, a kljub vsemu so bile terase ob koncu smučarskega dne dokaj polne. Daleč od predkoronskih časov, a vendarle kar obiskani so tudi lokali v centru St. Antona, ki so zdaj zaradi predpisov lahko odprti le do 22. ure. Kot pove zgovorni Irec Neil, ki ima v najemu lokal Schneider Bar, imajo kontrolo prav vsak dan, zato se tega strogo držijo, seveda pa si želijo, da bi še v tej sezoni lahko imeli odprto tudi dlje.
V St. Antonu je res velika izbira prenočišč za vse okuse in žepe, od apartmajev do hotelov različnih kategorij. Vse gondole vodijo na smučišča iz samega centra kraja, zato je nekoliko lažje, če je hotel v bližini katere od gondol. Mi smo bili nameščeni v neposredni bližini gondol Galzigbahn in Rendlbahn, v Hotelu Post s štirimi zvezdicami, odličnem hotelu s tradicijo in nekaj žlahtne alpske patine ter z zelo dobro kuhinjo z avstrijskimi specialitetami, pripravljenimi na nekoliko sodobnejši način. Po napornem smučarskem dnevu pride prav, da od gondolske žičnice (kjer je, mimogrede, tudi športna trgovina Alber Sport z izposojo smučarske opreme), ni več kot pet minut hoje.
Tako kot na vseh avstrijskih smučiščih je tudi v St. Antonu potrebno za smučanje zadostiti pogoju 2G – smučajo torej lahko cepljeni ali prebolevniki, na vseh žičnicah in v zaprtih prostorih pa je nujna uporaba maske FFP2, na kar žičničarji redke pozabljive smučarje vselej prijazno, a odločno opozorijo. Kot pravijo, je to pač pogoj, ki ga moramo vsi spoštovati, da mi lahko smučamo, oni pa lahko imajo odprta smučišča in zagotovljeno delo. Ob nakupu (več)dnevne smučarske vozovnice jo je potrebno potrditi s svojim covidnim potrdilom oz. QR kodo na blagajni ali na priročnih čitalcih, potem pa QR kode ni več potrebno pokazati, razen seveda ob vstopu v vsak lokal na smučišču in v mestu.
V St. Antonu je pozimi poskrbljeno tudi za vse, ki morda ne smučajo, ali pa si ob smučanju zaželijo še kakšne dejavnosti. Arlberg Wellcom je športni in wellness center, kjer je mogoče plavanje, fitness, obisk savne ali pa drsanje in celo curling, v arl.park pa ponujajo trampoline, bowling, biljard, tenis, squash in namizni tenis ter visoko plezalno steno. Ni torej nikakršne bojazni, da bi se ob slabem vremenu dolgočasili, saj je možnosti za dodatno rekreacijo res ogromno. Za bolj aktivne pa pride v poštev tudi zimsko kolesarjenje s posebnimi fat bike kolesi s širokimi gumami. Kolesarjenje, tudi z vse bolj priljubljenimi e-kolesi, je tudi ena od glavnih privlačnosti St. Antona poleti, a o tem kdaj drugič…
Še to – St. Anton iz Slovenije ni ravno blizu, dobrih 540 km se nabere iz Ljubljane, a ker gre pot skoraj ves čas po avtocesti, vožnja ni tako naporna, kot se sprva zdi. Sicer pa, kdo pravi, da je tja treba z avtomobilom? Iz Ljubljane vozi tudi direktni vlak do St. Antona in nočna vožnja je lahko prav posebno doživetje.
Vsekakor pa razdalja pravih smučarskih navdušencev ne odvrne od obiska tega smučarskega dragulja, ki mu tudi v močni konkurenci odličnih smučišč ne najdemo zlahka enakega. Nič čudnega – St. Anton je zasluženo uvrščen v elitno družbo Best of Alps, 13 najboljših smučarskih središč v Alpah.
