Piše: Matjaž Markič
V objemu neokrnjene naravne Unescove svetovne dediščine se mogočni vrhovi zdijo na dosegu roke. Na smučeh spoznavate goro za goro in občudujete čudovito panoramo, kot jo omogočajo le Dolomiti. Večkrat nagrajeno smučarsko središče 3 Zinnen Dolomites velja za skriti dragulj Južne Tirolske.
»Kar malo žalostni smo, ko opazujemo avtomobile, ki se mimo našega čudovitega smučišča vozijo mimo, večinoma na Kronplatz,« je ob predstavitvi smučišča 3 Zinnen Dolomites (Tre Cime Dolomiti) na Južnem Tirolskem potožila Stefanie Pfeifhofer, predstavnica za stike z javnostjo. A za to, da odlično urejeno smučišče ostaja v senci svojega večjega brata dobre pol ure vožnje stran, res ni prav nobenega razloga.
3 Zinnen Dolomites s svojimi 115 km prog, ki povezujejo pet gorskih vrhov, 31 žičnicami, 24 gorskimi kočami in progo za nočno smučanje pravzaprav ni več tako skriti dragulj, saj so ga odkrili že mnogi ljubitelji smučanja. Številni tudi iz Slovenije, kar smo ugotovili ob našem obisku, saj je bilo ob žičnicah pogosto slišati slovensko govorico. Eden od razlogov, poleg res odličnih prog, je gotovo tudi bližina, saj je smučišče iz Ljubljane oddaljeno manj kot tri ure vožnje.
Dolomiti med smučarskimi navdušenci vedno visoko kotirajo. Vijuganje po vedno odlično pripravljenih sneženih progah, obdanih z veličastno panoramo okoliških gora, je res navdušujoče. Nič čudnega, da je naravni park Tre Cime v Dolomitih razglašen za Unescovo svetovno dediščino. V objemu neokrnjene narave se mogočni vrhovi zdijo na dosegu roke, še lepši pa so, ko se zableščijo v soncu. In sončnih dni tukaj ne manjka – statistika pravi, da jih je na leto kar 300!
Pred leti so tam naselili tudi severne jelene, ki so postali prava atrakcija. Ker se je čreda v zadnjem času zredčila, načrtujejo prihod novih jelenov, a uvoz živali iz Finske v tem času ni enostaven, zato bo verjetno treba počakati do naslednje zime. Vsaj še dve zimi pa je oddaljen tudi projekt povezave smučišča 3 Zinnen Dolomites s smučiščem Sillian – Hochpustertal na avstrijski strani. Ko bo povezava vzpostavljena, bo povezano smučišče postalo eno največjih v regiji.
K dnevu na smučarskih progah sodi tudi počitek in okrepčilo v gorskih restavracijah in kočah. V eni od 24 gorskih koč boste gotovo našli nekaj za pod zob po vašem okusu – in med jedjo lahko uživate še ob pogledu na čudovite Dolomite. Hrana je preverjeno odlična – ravno prava kombinacija nekoliko krepkejše južnotirolske in klasične italijanske kuhinje.
V nekaterih kočah pripravljajo tudi različne specialitete in organizirajo kulinarične dogodke, kot je mountain dining v gorski koči Jora na Monte Baranci. Družinsko vodena koča je znana med ljubitelji kulinarike, leta 2011 pa jo je prevzel domači sin Marcus Holzer, ki je v zadnjih letih tudi zvezda kuharskih TV showov v Italiji in avtor kuharskih knjig. Odraščal je ob izvirnih materinih receptih, ki jih je vrhunsko nadgradil z uporabo skoraj izključno lokalnih najboljših surovin.
»Hotel sem sicer postati pilot helikopterja, a naneslo je tako, da sem postal chef,« nam je zaupal. Glede na izjemno okusno večerjo s šestimi hodi, ki jo pripravi za kulinarični dogodek Jora Mountain Dining, so takšnega razpleta njegove kariere gotovo veseli vsi gostje.
Prenočišč je v bližini smučišč dovolj, zlasti v krajih Innichen / San Candido in Toblach / Dobbiaco, kjer ni težko najti ustrezne sobe v hotelu ali primernega apartmaja za družinski dopust. Mi smo izbrali Sporthotel Tyrol v Innichen / San Candido, k leži v centru tega simpatičnega južnotirolskega kraja.
Ker so ulice in trgi v središču namenjeni zgolj pešcem, je pohajkovanje zelo prijetno in hitro se v nakupovalni košari znajde katera od tamkajšnjih specialitet, znani so na primer po izjemno dobri slanini, pa tudi po pokrajinsko značilnih vinih, kot je rdeči Lagrein.
Vsekakor pa velja v kraju obiskati tudi muzej Dolomythos, muzej svetovne dediščine Dolomitov. Nas je po njem popeljal kar sam Michael Wachtler, lastnik in ustanovitelj muzeja, sicer pa strastni proučevalec mineralov in svetovno priznani raziskovalec, s svojo raziskovalno skupino je med drugim na Monte Rosa odkril doslej največji kos zlata v Alpah, ki je na tehtnici pokazal kar 30 kg…
A po zanimivih popoldanskih in večernih sprehodih po mestu je spet čas za načrtovanje aktivnosti naslednjega dne. Mogoče bi jutri raje na progo za smučarski tek? Ni problema, v bližini jih je kar nekaj, tudi z neposrednim vstopom na mrežo skupno 200 km (!) prog vseh zahtevnostnih stopenj. Na spletni strani z opisi prog je zlahka mogoče najti pravo glede dolžine in zahtevnosti. Bi se šli radi sankat? Na voljo sta dve sankaški progi, kjer se navzgor zapeljete z žičnico.
Vam je smučišče zelo všeč, a bi za en dan radi obiskali Kronplatz? Tudi to ne bo nobena težava, saj po dolini vozi vlak Pustertal Express, ki vas tja pripelje v pičle pol ure. Ampak – na smučišču 3 Zinnen Dolomites je še toliko lepih prog in gorskih koč z južnotirolskim šarmom, ki jih je treba odkriti, da res ni treba potovati drugam.
