BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: MATJAŽ MARKIČ

Ljubitelji aktivnosti na prostem pri nas in na tujem že dolgo vedo, da je Posočje s čudovito naravo, soteskami in slapovi, smaragdno Sočo in divjo Tolminko, številnimi potmi za pohodnike in kolesarje ter razglednimi vrhovi pravi raj, ki skriva nešteto neukročenih lepot.
Za spremembo se lahko odločite za malo drugačen pristop do tega bisera severozahodne Slovenije, namreč z avto-vlakom po bohinjski železnici iz Bohinjske Bistrice do Mosta na Soči. Leta 1906 je prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl bohinjski predor na trasi nove proge, ki je povezala Srednjo Evropo s Trstom. Bohinjski predor je ob otvoritvi meril 6339 m. Dogodki iz konca druge svetovne vojne so ga sicer skrajšali za 12 m, a še vedno je s 6327 m tudi danes najdaljši železniški predor v Sloveniji in pomemben tehnični spomenik.
Vožnja z avto-vlakom je posebno doživetje, kupeji so namreč urejeni kot muzej gradnje predora. Zelo priljubljen je tudi med kolesarji (kolesom je namenjenega precej prostora na vlaku), ki tako v dobri uri zamenjajo gorenjsko pokrajino za Posočje – ali obratno.
Vožnja z avto-vlakom se konča v Mostu na Soči (enkrat na dan tudi v Novi Gorici – vozni red), ki je lepo izhodišče za raziskovanje lepot Posočja. Lahko pa se zapeljemo še do Kanala ob Soči, kjer nas najprej pozdravi znameniti Kanalski most. Skozi zgodovino je bil večkrat podrt in obnovljen, današnjo podobo pa je dobil po prenovi leta 1920. Priljubljena znamenitost pritegne številne obiskovalce, vsako leto v avgustu pa na njem pripravijo tradicionalne skoke s 17 m visokega mostu.

Če se sprehodimo ob Soči, nas pot ob obrežju pripelje do starega kamnitega predora in skozenj vstopimo na začetek Parka Pečno. Park se razvija s selektivnim čiščenjem zaraščenega gozda, ob tem se razkrivajo drobni zakladi narave in skriti kotički. V spodnjem delu je Forma Viva in galerija Razglednica, ki služi kot prostor za likovne in fotografske razstave, v okolici so tudi številne keramične skulpture, v zgornjem delu parka je urejena sprehajalna pot, po delu parka pa pelje tudi kolesarska MTB proga.
Divja lepota Tolminskih korit je magnet za obiskovalce z vsega sveta, ki jih navdušujeta neverjetne barve vode v koritih in neukročenost narave. Krožna pot nas vodi skozi divja korita Tolminke in Zadlaščice, ki se med seboj zlijeta v edino sotočje v koritih na ozemlju Slovenije. Ob sotočju Tolminke in Zadlaščice je najnižja vstopna točka Triglavskega narodnega parka. S Hudičevega mostu se z velike višine ponuja enkraten pogled na sotesko, malo nad njim pa je vhod v Zadlaško jamo, ki ji pravijo tudi Dantejeva jama. Prav tu naj bi namreč veliki pesnik Dante Alighieri med svojim obiskom Tolmina ter raziskovanjem korit in jame dobil navdih za Pekel v njegovi Božanski komediji. Jama je zahtevna za turistični obisk in je zanjo potreben vodnik in jamarska oprema. Še to – ko boste v Tolminskih koritih, vsekakor poskusite tradicionalno tolminsko friko, ki jo pripravlja gospa Verica v Okrepčevalnici Tolminska korita!
Obisk Posočja se ne sme izogniti Bovcu, ki je priljubljen tako pri adrenalinskih navdušencih kot tistih, ki iščejo bolj miren oddih. Prvi bodo navdušeni nad zip line spustom po jeklenicah nad Bovško dolino, kjer se počutite svobodni kot ptica in drvite 60 km/h kar 200 m nad tlemi, ali pa se bodo odločili za rafting spust po Soči, morda tudi canyoning v katerem od hudourniških potokov – vse seveda v spremstvu izkušenih vodnikov agencije Aktivni planet.
Manj adrenalinski pa se bodo raje odločili za golf na igrišču Golf Bovec z izjemno gorsko kuliso, ali pa na istem igrišču za vse bolj priljubljeni in zabavni footgolf, kjer je treba nogometno žogo z nogo v nekaj udarcih spraviti do luknje – podobno kot žogico pri pravem golfu, a tokrat sta zabava in dobra družba na prvem mestu.
Posočje slovi tudi po številnih in lepih slapovih, med katerimi je verjetno najbolj znan slap Boka. A med dragulje sodi tudi slap Virje v bližini Bovca, pri vasi Plužna. Potok Glijun, ki ga napajajo podzemne vode Kaninskega pogorja, pada v 20 metrov širok in 12 metrov visok pramenast slap, pod katerim nastaja očarljiv tolmun zelenih odtenkov, ujet med bujno rastje in z mahom poraščene skale. Čeprav pogled na slap Virje kar vabi k poletni osvežitvi, pa je voda ledeno mrzla (ne preseže 7 stopinj), kopanje v tolmunu pod slapom pa tudi ni dovoljeno.
Posočje ponuja kar nekaj možnosti za namestitev, a kdor hoče biti res blizu naravi, izbere eko kamping Koren blizu Kobarida. Kamp Koren v neposredni bližini Soče in Napoleonovega mostu ter slapa Kozjak nudi prostore za šotore, prikolice in avtodome, eko brunarice za do 6 oseb ter glamping v ličnih lesenih hišicah s panoramsko steno, skozi katero lahko občudujete naravo. Kamp Koren je odprt vse leto, saj so brunarice in glamping hišice ogrevane. Vse v kampu je urejeno z mislijo na naravo, varovanje in negovanje naravnih virov, zato je kamp že leta 2011 pridobil evropsko oznako za okoljski kamp, po oceni turističnega vodiča Cool Camping Europa pa sodi Kamp Koren med 20 najboljših evropskih destinacij za ljubitelje narave in kampiranja.Posočje s svojo burno zgodovino privablja tudi ljubiteljske raziskovalce znamenite Soške fronte, ki je v teh krajih pustila močne in tragične sledi. Ti si bodo gotovo ogledali nagrajeni Kobariški muzej, ki je središče predstavljanja dediščine Soške fronte v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu. Enkratni prikazi bojevanja in življenja med vojno, številni eksponati ter bogato fotografsko gradivo pripovedujejo zgodbo težkih in krvavih dni ob reki Soči, posebej izpostavljen je t.i. čudež pri Kobaridu, ki je med ljubitelji vojaške zgodovine znan kot najuspešnejša prebojna operacija v času prve svetovne vojne.  V Kobaridu deluje Mlekarna Planika, ki nadaljuje tisočletno tradicijo in dediščino sirarstva v Posočju. Pravijo, da njihovi izdelki v sebi nosijo energijo neokrnjene narave, saj prihajajo iz dela Slovenije, kjer je zrak poln življenjske energije, narava pa je pravljično lepa in razkošna. Sir in mlečni izdelki so pripravljeni iz mleka, pridelanega na hribovitih območjih Tolmina, Kobarida in Bovca. Posebnost njihovih izdelkov je, da so narejeni iz pasteriziranega, nehomogeniziranega mleka, v katerem so uničeni zdravju škodljivi mikrobi, ohranjene pa so vse pomembne lastnosti surovega mleka. O vsem tem se lahko prepričate s pokušnjo njihovih odličnih sirov (dobite jih v marketu ob mlekarni), pa tudi v muzeju sirarstva, kjer prikazujejo dediščino planinskega pašništva in tradicijo sirarstva v Posočju.