Besedilo in fotografije: Matjaž Markič

Kolesarjenje po Matuljih in okolici, kjer se mešata planinski zrak z Učke in vonj po morju z opatijske riviere, je prava poslastica za vse ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa. Še posebej, ko se lepim razgledom in športnim aktivnostim pridružijo še zanimive zgodbe in okusne dobrote lokalnih ponudnikov …

Ko nas je prizadevna direktorica Turistične skupnosti občine Matulji Marijana Kalčić nekaj novinarjev kolesarjev in kolesark povabila, da »v živo« preizkusimo tamkajšnje kolesarske poti, tako nisem niti za trenutek pomišljal – seveda, gremo! Priznam, da me je ob nemajhnih višinskih razlikah malo tolažila tudi misel, da so sodobna gorska kolesa, ki smo si jih izposodili, opremljena tudi z električno pomočjo, ki je še posebej v klanec zelo blagodejna. Vremenska napoved ni bila ravno navdušujoča, a smo se odločili, da se vremenu ne bomo pustili preveč motiti.

Pot nas je po začetnem navajanju na kolesa najprej vodila po cesti do prve postaje – trgovinice Čebelarstva Kos v kraju Marčelje. Tam nam je simpatična gostiteljica Ana Kos pripravila lončke z jogurtom, medom, cvetnim prahom in ovsenimi kosmiči, da smo se pred začetkom malo bolj zahtevnih vzponov nekoliko okrepčali. Izvedeli smo, da so njihove čebelice v tem času na paši žajblja na Cresu in akacije v Istri, sicer pa se pasejo tudi v Gorskem Kotarju. Med pri Kosovih – glavni čebelar je Anin mož Robert – pridelujejo že več kot 30 let in imajo okrog 300 panjev, znani pa so tudi po medici (naravni ali z dodatkom borovnice ali višnje) ter izdelkih iz propolisa, cvetnega prahu in čebeljega voska.

Po medenem »dopingu« smo še bolj zavzeto vrteli pedala, na številnih klančkih pa hvalili pomoč električnega pogona. Ponekod so se odpirali čudoviti razgledi na morje, nato smo zavili na gozdno cesto in okusili še nekaj terenske vožnje. Prikolesarili smo do table »One so hodile«, kjer smo na kratko izvedeli nekaj o mlekaricah, ki so si nekoč vsako jutro že ob petih oprtale tovor s 30 do 40 litri mleka in ga nosile v Opatijo. Ne glede na letni čas in vremenske pogoje, pozimi pogosto v temi in mrazu so dan za dnem, mesec za mesecem in leto za letom prinašale mleko gospodi v Opatiji. Nekatere so to delale 40 let in izračun pokaže, da so v tem času z mlečnim tovorom na hrbtu prehodile enako pot, kot če bi Zemljo obkrožile po ekvatorju (!).

Dežju, ki nas je ves čas po malem spremljal, se nismo pustili. Če so zmogle mlekarice, bomo tudi mi! Razen tega pa nas je na naslednjem postanku čakala pokušina craft piva Pivovarne Morčić, prve družinske craft pivovarne na tem območju. Elvio Kalčić je nekaj let delal kot pomorec na naftnih platformah, pivo pa je varil za hobi, ko je prišel domov. Ves čas se je izobraževal o pivu, poslušal nasvete drugih pivovarjev in po začetnih napakah je bilo njegovo pivo vse boljše. Dolgotrajne odsotnosti od doma so mu začele presedati, nabralo se je tudi nekaj denarja za osnovno investicijo in od leta 2021 se s pivom ukvarja profesionalno, pri čemer mu pomaga soproga Kristina. Na mesec proizvedeta največ 4.000 litrov piva, želita pa ostati majhna, ekskluzivna pivovarna. Lahko samo potrdim, da v Morčiću varijo odlično pivo, največji vtis pa je name naredil aromatični american pale ale. Vsekakor »must try« za vse ljubitelje piva!

Za konec nas je čakalo še imenitno kosilo v restavraciji Stancija Kovačići, ki navduši že navzven s tradicionalno arhitekturo, želodčke lačnih kolesarjev pa so razveselili pravi gastronomski presežki. Vinko Frlan je v dvojni vlogi lastnika in glavnega kuharja, svoje znanje pa je med drugim osem let izpopolnjeval v znameniti restavraciji Kukuriku v Kastavu. Osnova njegovih jedi so sveže sezonske lokalne sestavine, kuhinja pa je sredozemska in predstavljena na sodoben način. Znani so po domačih testeninah, njokih in raviolih ter sveže pečenem kruhu z dodatki sredozemskih začimb, jedeh iz boškarina, špargljev, tartufov, koprive, čemaža … Po dogovoru Vinko pripravi tudi delavnice primorske kuhinje, meni pa je zaupal skrivnost neverjetno mehkih in okusnih govejih ličnic, kuha jih namreč 48 ur na temperaturi 72 stopinj.

Ko obiskovalec iz Slovenije posluša narečje, kot ga domačini govorijo med seboj, hitro najde podobnosti s slovenščino. Gre za prepoznavno čakavščino, ki je eno od treh glavnih narečij hrvaškega jezika, najstarejše standardizacije pa so jo celo uporabljale kot osnovo hrvaščine. Domačini so nanjo upravičeno ponosni, govorijo jo tudi v vrtcih in šolah. Ponosni so tudi na tradicijo zvončarjev, ki so nekoliko podobni slovenskim kurentom, ter so uvrščeni na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Njihovi tradicionalni pohodi po vaseh trajajo vse od Svetih treh kraljev (6.1.) do pepelnične srede, prava paša za oči pa je skupni shod več kot 1500 zvončarjev v Matuljih (prihodnje leto bo 1. marca).

Če vas je zamikalo, da bi se tudi sami odpravili po Matuljih in okolici s kolesi – v Matuljih bodo ob sredah v juniju, juliju, avgustu pripravili t.i. interpretacijske vožnje z e-kolesi, povezane z različnimi tematikami. Vožnje so različnih dolžin in težavnostnih stopenj, z nekaj kondicije pa se je mogoče udeležiti prav vsake od njih. Na njih bodo kolesarji lahko spoznavali zanimivo zgodovino, tradicijo, kulturno dediščino in avtohtono kulinariko, ob tem pa še poskušali domače izdelke lokalnih pridelovalcev ter se na koncu ustavili še na kosilu ali večerji v kateri od restavracij. Ker jih delno subvencionirata Hrvaška turistična skupnost in Turistična skupnost Kvarnerja, je cena zelo ugodna (20 evrov), vanjo pa je vključeno strokovno vodstvo, najem e-kolesa, dve degustaciji pri lokalnih ponudnikih ter skupen obrok v enem od gostinskih objektov.

Za pokušino nekaj datumov in tematik – 5. junija in 25. septembra »One so hodile« – po poteh mlekaric, 12. junija in 18. septembra »Zvonejske njive« – po najlepši pokrajini in gozdovih, 3. julija in 21. avgusta »Tramontana« – po večini občinskih vasi, 26. junija in 28. avgusta »Vsaka noč ima svojo moč« – po poteh verovanja v zle sile, 24. julija in 7. avgusta »Antične utrdbe« – po stari rimski cesti, 10. julija in 14. avgusta »Ob Rapalski meji« – po sledeh italijanskih karavl, 17. julija in 31. julija »Skriti biseri naše preteklosti« – od najmanjše vasi do zahodne meje občine, 19. junija in 11. septembra »Od Golopusta do Šije« – pozabljeni kraj Golopust in vrh hriba Šije ob spremljavi izvirnega narečja, 4. septembra »Mune in Žejane« – družinsko od centra Matuljev do vasic na meji s Slovenijo … Interpretacijske vožnje se začnejo ob 16. uri in zaključijo ob 20. uri, potrebna pa je pravočasna prijava na straneh TZ Matulji.