Piše: Matjaž Markič
Izola je bila ob slovenskem kulturnem prazniku prestolnica refoška. V tem primorskem mestu so namreč v čudovitem okolju Manziolijeve palače že šestič pripravili mednarodni festival vin Refuscus Mundi, posvečen vinom iz trte sorte refošk.
Na Refuscus Mundi je svoja vina predstavilo več kot 40 vinarjev iz slovenskih vinorodnih okolišev Istra in Kras, sodelovali pa so tudi vinarji iz Italije (Furlanija – Julijska krajina) in Hrvaške (Istra). Refošk je sicer najbolj razširjena rdeča sorta v Sloveniji in najbolj prodajano sortno vino v njeni zgodovini. Čeprav gre za isto sorto, iz nje v Istri pridelujejo refošk, na rdeči kraški zemlji pa teran. Sorodne sorte z enakim oziroma podobnim imenom uspevajo tudi v Furlaniji, refošk je pomembna rdeča sorta tudi v hrvaški Istri. Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov refošku pripisujejo blagodejne lastnosti.
Refošk je dolgo veljal za enoletno vino, v zadnjih dveh desetletjih pa so vinarji utrdili njegov značaj velikega vina. Iz sorte refošk pridelujejo slogovno različna vina: peneča vina, rose, mlada vina, bogata zorjena vina in vina iz sušenega grozdja z ostankom sladkorja. Degustacija je bila za številne obiskovalce priložnost za srečanje s široko paleto vin različnih slogov ter za globlji vpogled v refoške na vodenih degustacijah in tematskih delavnicah.
Zanimivo tematsko delavnico na temo Glasba in vino je pripravil znani vinski publicist Jože Rozman, avtor knjige Čar vina (založba Beletrina). Ste vedeli, katera glasba se najbolje poda k Izbranemu teranu 2017 (Boris in Alen Lisjak)? Jože Rozman je predlagal Leonarda Cohena Dance me to the End of Love – in samo strinjam se lahko z izborom. Pri Refošku 2019 (Aleksi Jakomin) sta bili možnosti dve – blues Sweet Home Chicago in Preludij op. 29 Frederica Chopina. Čeprav mi je blues zelo pri srcu, bi se tokrat odločil za klasiko. Tudi izboru Astorja Piazziole z Libertangom ob Refošku Zaro 2016 lahko le prikimam, medtem ko bi mogočni Also Sprach Zaratustra Richarda Straussa verjetno preglasil vsako vino, ne le Refošk Kortinca 2009 (Korenika & Moškon). Okusi so različni, tako glasbeni kot vinski, in kar je nekomu všeč, drugemu morda spet ni. Tudi o tem je bilo govora na delavnici, ki je nakazala zanimiva spoznanja o tem, kako lahko določena glasba vpliva na brbončice in celotno doživetje vina.
Aleksi Jakomin pravi, da refošk prideluje že 40 let, zato veliko ve o njem. »Refoškova trta mora gledati morje, če naj bo refošk res dober,« razkrije eno od skrivnosti.
Na Refuscus Mundi se je predstavilo tudi vinarstvo Rodica, družinska ekološka vinogradniška kmetija iz osrčja slovenske Istre, vasi Truške pri Marezigah.
Santomas proda približno tretjino vina v tujino, njegova vina pa je mogoče najti na vinskih listah nekaterih prestižnih restavracij po vsem svetu.
Refuscus Mundi je s svojim obiskom počastila tudi vinska kraljica slovenske Istre 2020 Tea Ivančič s Šareda.
K refošku gre seveda tudi pršut. Zanj je poskrbel Igor Zlatkov (Tramontana Wood Craft) s Cresa, ki sicer izdeluje čudovite predmete iz oljčnega lesa.
Matej Zaro iz Zaro 1348 se je v Manziolijevi palači počutil zelo domače, saj zraven domuje Manzioli Wine Bar, predstavljal pa je refoška Gran Morer 2016 in Selekcija 2016.
Degustacija izbranih refoškov je v Manziolijevo palačo pritegnila veliko število zvedavih obiskovalcev, ki okušali široko paleto vin različnih slogov.