Besedilo in fotografije:
Matjaž Markič
Za grad Podsreda pravijo, da je najbolj grajski med gradovi na Slovenskem, z bogato kulturno in v zadnjih letih tudi turistično dejavnostjo pa živi še danes. Grad je eden redkih kulturnih spomenikov romanske dobe pri nas, v zadnjih tridesetih letih pa je postopoma doživel celovito prenovo.
Grad Podsreda je v lasti Občine Kozje, upravljalec gradu pa je Kozjanski park. »Grad je bil več desetletij predmet prenove v različnih fazah, najbolj intenzivno pa smo ga obnavljali od leta 2015 do 2020, ko smo v spodnjem gospodarskem poslopju uredili sobe in apartmaje za goste. Pri tem smo pazili, da smo izbrali domače izvajalce del ter materiale iz domačega okolja, zlasti les. Še posebej pomembno pa se mi zdi, da so se v ponudbo vključili lokalni ponudniki hrane, tako da zdaj vsak gost, ki prenoči v sobah na gradu, dobi zajtrk košarico z izbranimi domačimi dobrotami,« je ob našem obisku na gradu povedala županja občine Kozje Milenca Krajnc.
Košarico domačih dobrot na gradu Podsreda smo okušali tudi sami, za nas jo je pripravila Monika Kunej s kmetije Kunej. Lahko smo se prepričali, kako teknejo grajski mesni in vegetarijanski sendviči, bučni namazi, paštete in domače marmelade, prekonočni kosmiči, pa seveda jabolčni zavitek in jabolčni sok, saj smo v krajih kozjanskega jabolka. Gostje v grajskih sobah sicer lahko izbirajo med kar osmimi menuji za zajtrk, vedno pa jih dobijo v sobo v košarici domačih dobrot, ki jih lahko pojedo v sobi, si z njimi postrežejo na eni od mizic na grajskem dvorišču ali pa celo v naravi. Odzivi gostov, ki prenočijo v sobah in apartmajih, so zelo dobri in kažejo na to, da je bila odločitev za prenočitveno ponudbo na gradu pravilna.
Grad Podsreda leži na ozemlju, ki je že okrog leta 1000 pripadalo posesti grofov Breže-Seliških ter pozneje grofici Emi Krški. Grad je bil pozidan sredi 12. stoletja, viri pa ga omenjajo leta 1213. V prvi polovici 14. stoletja je grad kupil Friderik Žovneški in v lasti Celjskih grofov je ostal do njihovega izumrtja. Kot dediči celjskih posesti so grad prevzeli knezi Habsburžani, ki so ga oddajali v oskrbo. Leta 1617 ga je kupil grof Sigmund Tattenbach, leta 1701 ga je podedovala grofica Eleonora E. Barbo, nato njena hči Marija H. pl. Apfaltrern in leta 1787 Franc baron plemeniti Lazarini. Pred letom 1848 je posest kupil knez Weriand Windischgrätz, ki je gradu v naslednjih letih vdahnil današnjo podobo. V rokah njegovih dedičev je grad ostal vse do konca druge svetovne vojne, ko je postal državna last.
Sobe in apartmaji nosijo imena nekdanjih lastnikov, tako je mogoče prenočiti v Eminem apartmaju, apartmaju celjskih grofov, Tattenbachovi in Lazarinijevi sobi… Vse sobe in apartmaji so okusno opremljeni z masivnim lesenim pohištvom iz lokalnega lesa, prav iz vseh pa se odpirajo prekrasni razgledi na zeleno okolico gradu. Na gradu nudijo različna doživetja za družino in otroke, doživetja v dvoje, lov na zaklad, zasebni vodeni ogled gradu s prigrizkom, grajsko razvajanje z masažo… Pravljični ambient gradu Podsreda je tudi priljubljen kraj za poroke. Sprejem svatov je na grajskem dvorišču, poročni obred v renesančni dvorani in pogostitev gostov v atriju. Po obnovi kapele bo na gradu mogoča tudi cerkvena poroka.
Grad Podsreda je vstopna točka v Kozjanski park, ki je eno najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. »Z željo, da bi obiskovalcem približali zavarovano območje, smo v lanskem letu skupaj z občino Kozje v zgornjem gospodarskem poslopju uredili središče za obiskovalce Kozjanskega parka in Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, kjer lahko spremljajo interaktivno predstavitev naravne in kulturne dediščine, odkrivajo nekaj značilnosti zavarovanega območja ter v grajski trgovini poiščejo lokalne izdelke,« je povedala direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst. Z gradu Podsreda vodijo tudi številne pohodniške poti, med griči pa se je najbolje popeljati z električnim kolesom – nekaj jih izposojajo tudi na gradu.
Vetrnik sodi med izjemno razgledne vrhove Kozjanskega parka in je pravi biser tega območja. Na drugem najvišjem vrhu Vetrnika, Županovem bregu, so lani decembra na pobudo županje postavili vetrno harfo, ki jo je izdelal glasbenik in raziskovalec zvoka Primož Oberžan. Vetrna harfa je postala priljubljena izletniška točka, ob njej pa je mogoče na klopci zaljubljencev tudi posedeti in uživati v nežnih zvokih harfe ter čudovitih razgledih – tudi s postavljenim daljnogledom – na vse strani. Za obisk je zanimiv tudi visokodebelni travniški sadovnjak Kozjanskega parka, kjer je posajenih več kot 100 različnih tradicionalnih in avtohtonih sort jablan in več kot 60 sort hrušk. Visokodebelni sadovnjaki so izjemno pomemben življenjski prostor za številne ptice, pod krošnjami sadnih dreves pa je pisan travnik z različnimi cvetovi in žuželkami, ki so pomembne za opraševanje sadnega drevja.
Res – v Kozjanskem parku in na Kozjanskem je jabolko več kot le eden od sadežev. Osrednja prireditev je vsakoletni Praznik kozjanskega jabolka, ki poteka v Podsredi drugi vikend v oktobru in ga obišče tudi do 20.000 obiskovalcev. Na njem se na 150 stojnicah predstavljajo številni lokalni ponudniki, ne le jabolk, ampak tudi suhomesnatih izdelkov, čebeljih in lectarskih izdelkov, zelišč in naravne kozmetike, peciva, slaščic in kruha, vina in olja, lesenih izdelkov in domače obrti… Zelo iskane so tudi sadike avtohtonih sort jabolk, ki jih vzgajajo v sadovnjaku Kozjanskega parka, in čeprav jih je običajno na voljo okrog 2.000, sadike kmalu poidejo, saj se ponje pripeljejo ljubitelji domačih jabolk iz vse Slovenije.
V prenovljenem Kozjanskem dvoru v Kozjem, ki ga vodita brata Sandi in Iztok Štus, pripravljajo različne domače specialitete. Jedi nam je predstavil Gaj Gosnik in nam najprej postregel s kozjanskim »korejevcem«, krepko juho iz korenja, fižola, pšeničnega zdroba in čebule, zabeljenim z ocvirki, nato s kozjanskimi ajdovimi krapi s skuto in proseno kašo, chefovim piščancem s korenčkom, rukolo in pršutom, filejem svinjske ribice, ocvrto čebulo in gobovo omako, na koncu pa seveda z jabolčnim zavitkom, vse pa ob spremljavi lokalnih vin in celo prav za Kozjanski dvor pripravljenega craft piva. V Kozjanskem dvoru nimajo le restavracije, ampak tudi sobe za goste in wellness, pripravljajo tudi poroke in poslovne dogodke do 50 oseb, ob njem pa je tudi ribnik, ki lahko poskrbi za idilično vzdušje ob različnih priložnostih.
V zadnjem času Kozjansko obišče vedno več domačih in tujih gostov, ki najbolj cenijo mir in neokrnjeno pokrajino. A na Kozjanskem za množični turizem ni pravih možnosti, niti si ga ne želijo, ampak stavijo na nekoliko bolj butično ponudbo v povezavi z naravno in kulturno dediščino. Očitno so na pravi poti.