Besedilo in fotografije:
Matjaž Markič

Beneški karneval je prava paša za oči in svetovna atrakcija. Dragocene, do najmanjše podrobnosti izdelane maske se v pustnem času sprehajajo po ulicah in trgih Benetk ter pozirajo številnim obiskovalcem in fotografom.

Karneval se običajno začne dva tedna pred pustno soboto, vrhunec pa doživi na pustni torek. Pustna sobota in nedelja vselej privabita veliko število mask in obiskovalcev. Beneški karneval, ki ga uvrščajo med pet najpomembnejših na svetu, vsako leto obišče okrog tri milijone ljudi z vsega sveta.

Karneval ima sicer dolgo tradicijo, a je bil vmes večkrat prekinjen. Začetki segajo vse do leta 1162, ko so Benečani po zmagi nad oglejskim patriarhom Ulricom di Treven pripravili veliko zabavo s plesom na Markovem trgu. Uradno so ga začeli praznovati v renesansi, v baročnem obdobju pa so se Benetke tudi z razkošnostjo karnevala ponašale pred svetom. Vrhunec je doživel v 18. stoletju, a je bil potem pod avstrijsko oblastjo leta 1797 strogo prepovedan. Obujati so ga začeli v 19. stoletju, vendar bolj kot zasebne zabave bogatih. V polnem sijaju pa je spet zaživel leta 1979, ko so prepoznali njegov turistični potencial.

Maske so tradicionalno lahko nosili od Štefanovega (26. december) do pustnega torka opolnoči, v nekem obdobju pa tudi od 5. oktobra do božiča, tako da so maske hodile po beneških ulicah kar precejšen del leta. Izdelovalci mask so bili zelo iskani in so imeli poseben položaj v družbi, imeli so tudi svoj ceh s strogo določenimi pravili.

Beneške maske so bile narejene iz različnih materialov – usnja, porcelana in celo beneškega stekla. V sodobnem času je največ mask iz mavca, ki ga je mogoče najbolje oblikovati in ročno poslikati, marsikdaj so okrašene z zlatimi lističi in pisanimi ptičjimi peresi. Obleke so zelo razkošne, prave oblikovalske umetnine. Ker so najboljše maske v celoti izdelane ročno in so unikati, je njihova izdelava draga in si jih ne more privoščiti vsak.

Zgodovinske razloge za veliko priljubljenost mask gre iskati tudi v dejstvu, da je maska zakrila poreklo, stan in tudi spol. Tako so se manj premožni prelevili v bogate, moški v ženske in obratno. Ker so si maskirani privoščili kakšne neslanosti ali celo vulgarnosti, so sprejeli nekaj zakonov, ki so prepovedovali določeno vedenje. Na primer, v 13. stoletju so prepovedali obmetavanje z jajci, napolnjenimi s parfumom ali rožno vodo, včasih pa tudi s črnilom, s katerimi so mladi maskirani fantje radi obmetavali prijatelje ali dekleta, ki so jim bila všeč.

Čeprav je danes veliko mask povsem domišljijskih, pa je na beneških ulicah tudi precej tradicionalnih mask, ki se v bolj ali manj podobni obliki pojavljajo že stoletja. Med njimi izstopa maska Medico della peste (zdravnika kuge) s prepoznavnim dolgim nosom, v katerega so v času kuge natlačili številna zdravilna zelišča, ki naj bi jih obvarovala pred smrtonosno boleznijo.

Beneški karneval napolni ulice z radovednimi turisti in številnimi maskami. Najlepše maske se ob ponedeljkih zbirajo pri Arsenalu, kjer pozirajo in se nastavljajo fotografskim objektivom, preden gredo še po ulicah in trgih. Ob našem obisku jih je bilo res veliko, med prevladujočo italijanščino pa je bilo maske in njihove spremljevalce slišati govoriti še francosko in rusko.

Beneški karneval smo obiskali s turistično agencijo Ojla.