<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Srbija - Moj kovček</title>
	<atom:link href="https://www.moj-kovcek.si/category/potovanja/srbija/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.moj-kovcek.si</link>
	<description>Potovanja in kulinarika</description>
	<lastBuildDate>Mon, 08 Jun 2026 10:43:26 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.6.12</generator>

<image>
	<url>https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2019/12/Kovcek_simbol-150x150.png</url>
	<title>Srbija - Moj kovček</title>
	<link>https://www.moj-kovcek.si</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Novi Pazar – živahen utrip med mujezini in zvonovi</title>
		<link>https://www.moj-kovcek.si/novi-pazar-zivahen-utrip-med-mujezini-in-zvonovi/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Matjaž]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 08 Jun 2026 10:43:26 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Najbolj brano]]></category>
		<category><![CDATA[Potovanja]]></category>
		<category><![CDATA[Srbija]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.moj-kovcek.si/?p=6062</guid>

					<description><![CDATA[<p>Novi Pazar je eno najbolj posebnih mest na Balkanu, kjer se na istem trgu srečajo minareti in cerkveni zvoniki, kjer se stoletja prepletata vzhod in zahod, islam in krščanstvo, tradicija in sodobnost.</p>
<p>The post <a href="https://www.moj-kovcek.si/novi-pazar-zivahen-utrip-med-mujezini-in-zvonovi/">Novi Pazar – živahen utrip med mujezini in zvonovi</a> first appeared on <a href="https://www.moj-kovcek.si">Moj kovček</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<h5>Besedilo in fotografije: Matjaž Markič</h5>


<p><strong>Neuradna prestolnica Sandžaka Novi Pazar je eno najbolj posebnih mest na Balkanu. Mesto, kjer se na istem trgu srečajo minareti in cerkveni zvoniki, kjer se stoletja prepletata vzhod in zahod, islam in krščanstvo, tradicija in sodobnost, kjer se v živahnem uličnem utripu mešajo klici mujezinov k molitvi in zvonjenje zvonov krščanskih cerkva.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img fetchpriority="high" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice1.jpg" alt="" class="wp-image-6082" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice1.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice1-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice1-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice1-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Multikulturnost daje mestu edinstven značaj &#8211;</strong> Novi Pazar ni zgolj geografsko središče <strong>Sandžaka</strong>, temveč je simbol sobivanja <strong>dveh kultur in religij,</strong> ki sta skozi zgodovino razvili poseben odnos medsebojnega <strong>spoštovanja</strong>. V mestu živijo <strong>Bošnjaki </strong>in<strong> Srbi</strong>, muslimani in pravoslavci, njihovo vsakdanje življenje pa ustvarja <strong>mozaik</strong>, ki ga je danes na Balkanu vse težje najti. Prav ta <strong>multikulturnost</strong> daje mestu njegov edinstven značaj. Prvi vtis obiskovalca je živahen <strong>ulični utrip.</strong> Ozke ulice <strong>stare čaršije</strong> so polne trgovin, pekarn, slaščičarn in kavarn. Mladi hitijo po <strong>opravkih</strong>, trgovci vabijo kupce, izza odprtih vrat diši po<strong> sveže pečenem</strong> bureku, medtem ko se iz bližnjih lokalov sliši mešanica sodobne glasbe in tradicionalnih sevdalink. Novi Pazar živi hitro, energično in skoraj <strong>brez premora.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_dzamija.jpg" alt="" class="wp-image-6069" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_dzamija.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_dzamija-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_dzamija-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_dzamija-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Osmanska dediščina pripoveduje zgodbo mesta &#8211;</strong> Živahne ulice razkrivajo tudi utrinke nekega drugega časa. Med sodobnimi<strong> butiki</strong> in novimi poslovnimi stavbami stoji stara <strong>osmanska</strong> dediščina, ki pripoveduje zgodbo mesta, ustanovljenega sredi 15. stoletja. Novi Pazar je namreč med letoma 1455 in 1461 (tako kot <strong>Sarajevo</strong>) ustanovil osmanski vojskovodja <strong>Isa-beg Isaković</strong>, po katerem je poimenovan tudi osrednji <strong>mestni trg.</strong> Mesto je kmalu postalo pomembno<strong> trgovsko središče</strong> na poti med Dubrovnikom, Carigradom in notranjostjo Balkana. Sprehod po mestu razkriva <strong>dragocene</strong> zgodovinske bisere. Med najlepšimi je znamenita <strong>Altun-alem džamija</strong> iz 16. stoletja, ena najbolje ohranjenih osmanskih mošej v Srbiji in pomemben simbol <strong>islamske arhitekture</strong> v regiji. Nedaleč stran obiskovalca presenetijo ostanki nekdanjega <strong>hamama</strong>, javnega kopališča iz osmanskih časov.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_kahvai.jpg" alt="" class="wp-image-6071" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_kahvai.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_kahvai-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_kahvai-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_kahvai-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Pristna pazarska tradicija priprave kave &#8211;</strong> Prav v stari čaršiji pa lahko obiskovalec doživi eno najbolj <strong>pristnih</strong> pazarskih tradicij, t.i. <strong>»kahvo na žaru</strong>«. Čeprav se zdi, da je ta <strong>starodavni</strong> način priprave kave skoraj izginil iz sodobnega sveta, v nekaterih lokalih še vedno pripravljajo kavo na <strong>vročem pesku</strong> oziroma žerjavici po starem <strong>orientalskem</strong> receptu. Mojstri priprave v <strong>bakreni džezvi</strong> sredi vročega peska zakuhajo gosto, močno in <strong>dišečo</strong> kavo, medtem ko gostje brez naglice klepetajo ob sladkem <strong>rahat lokumu</strong> in <strong>domači </strong>kavi. V mestu, ki je znano po <strong>podjetniškem</strong> duhu in hitrem tempu življenja, je prav ta ritual opomnik, da si je za dobre pogovore vedno treba <strong>vzeti čas.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="600" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Vrbak.jpg" alt="" class="wp-image-6087" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Vrbak.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Vrbak-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Vrbak-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Hotel Vrbak po 50 letih v novem sijaju </strong>&#8211; Posebno zgodbo pripoveduje<a href="https://hotelvrbaknd.com/" target="_blank" rel="noopener" title=""> <strong>Hotel Vrbak ND</strong>,</a> ki že desetletja velja za nekakšen <strong>simbol</strong> Novega Pazarja. Zaradi svoje <strong>nenavadne arhitekture</strong>, zgrajene nad reko Raško, je postal ena najbolj<strong> prepoznavnih</strong> podob mesta. Hotel so odprli že <strong>leta 197</strong>6, po obsežni prenovi pa je ponovno zasijal v <strong>novem sijaju.</strong> Z rekonstrukcijo so mu vrnili nekdanjo <strong>eleganco</strong>, sodobno prenovljene sobe pa danes združujejo udobje, tradicijo in <strong>prestiž</strong>. Številni domačini ga še vedno štejejo za najbolj znan in <strong>reprezentativen</strong> hotel v mestu, za marsikaterega obiskovalca pa je prvi stik z <strong>gostoljubjem</strong> Novega Pazarja.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_cevapi.jpg" alt="" class="wp-image-6073" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_cevapi.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_cevapi-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_cevapi-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_cevapi-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Novopazarski čevapčiči in mantije &#8211;</strong> Novi Pazar je znan tudi po <strong>kulinariki,</strong> ki velja za eno <strong>najboljših</strong> na Balkanu. Med jedmi, na katere so domačini najbolj ponosni, so <strong>novopazarski čevapčiči.</strong> Na prvi pogled so podobni <strong>sarajevskim </strong>ali <strong>leskovaškim</strong>, vendar imajo svoj značaj. Pripravljeni so iz kakovostnega govejega in <strong>telečjega </strong>mesa, pogosto nekoliko večji in bolj<strong> sočni</strong>, njihov okus pa temelji na preprosti<strong> recepturi</strong> brez pretiranih dodatkov. Domačini pravijo, da skrivnost ni v začimbah, temveč v <strong>mesu</strong>, načinu mletja in <strong>mojstrstvu peke</strong> na oglju. Medtem ko drugod po Srbiji čevapčiče običajno postrežejo v lepinji, jih v Novem Pazarju spremljajo različne <strong>vrste pi</strong>t, ki so pomemben del lokalne kulinarične identitete. Najbolj znane so<strong> mantije,</strong> majhni zavitki iz tankega vlečenega testa, polnjeni z mesom in <strong>pečeni </strong>do zlato rjave barve. Poleg mantij so priljubljene tudi <strong>sirnica, zeljanica </strong>in<strong> krompiruša, </strong>pripravljene po receptih, ki so se v družinah prenašali<strong> iz roda v rod. </strong>V številnih pekarnah jih še danes izdelujejo <strong>ročno</strong>, testo pa razvlečejo tako tanko, da skozi njega <strong>proseva svetloba.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Petrova.jpg" alt="" class="wp-image-6074" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Petrova.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Petrova-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Petrova-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Petrova-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Zibelka srbske državnosti &#8211;</strong> Nedaleč od središča Novega Pazarja na vzpetini stoji <strong>Petrova cerkev</strong>, eden najpomembnejših<strong> zgodovinskih </strong>in<strong> verskih</strong> spomenikov Srbije. Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla, kot se uradno imenuje, velja za <strong>najstarejšo</strong> ohranjeno cerkev v državi in za eno najstarejših na Balkanu. Njeni najstarejši deli segajo v <strong>9. stoletje</strong>, verjetno pa je na tem mestu stal krščanski sakralni objekt že precej prej. Petrova cerkev pa ni pomembna le zaradi svoje <strong>starosti</strong>, temveč tudi zaradi svoje vloge v <strong>srbski zgodovini</strong>, saj velja za eno ključnih zibelk srbske <strong>državnosti.</strong> Prav tukaj naj bi bil krščen <strong>Stefan Nemanja, </strong>utemeljitelj <strong>srednjeveške</strong> srbske države. V cerkvi so potekali pomembni <strong>državni </strong>in<strong> cerkveni zbori</strong>, po izročilu pa je Nemanja prav na tem kraju predal oblast sinu <strong>Stefanu Prvovenčanemu.</strong> Med starimi <strong>nagrobniki</strong> in kamnitimi zidovi je mogoče začutiti <strong>duh časa</strong>, ko se je na teh gričih oblikovala <strong>zgodovina Balkana.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Sopocanii.jpg" alt="" class="wp-image-6076" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Sopocanii.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Sopocanii-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Sopocanii-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_Sopocanii-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Srbska sikstinska kapela &#8211;</strong> Če je Petrova cerkev <strong>duhovni</strong> začetek srednjeveške Srbije, potem sta <strong>samostana </strong>Sopoćani in Đurđevi Stupovi njen umetniški in državotvorni vrhunec. Približno 15 kilometrov zahodno od Novega Pazarja stoji samostan <strong>Sopoćan</strong>i, ki ga je v drugi polovici 13. stoletja zgradil kralj <strong>Stefan Uroš I</strong> kot svojo zadolžbino (ustanovno fundacijo) in družinski mavzolej. Že sama lega samostana, ob izvirih reke Raške med samotnimi hribi, ustvarja <strong>občutek miru</strong> in odmaknjenosti. Njegova največja dragocenost so <strong>freske</strong>, ki jih umetnostni zgodovinarji uvrščajo med najlepše dosežke <strong>bizantinske</strong> in <strong>evropske</strong> srednjeveške umetnosti. Posebej znamenita je freska <strong>Marijinega vnebovzetja</strong>, ki jo mnogi primerjajo z najboljšimi deli <strong>italijanske renesanse,</strong> čeprav je nastala skoraj dve stoletji prej. <strong>Unesco</strong> freske v Sopoćanih opisuje kot ene najkakovostnejših primerov srednjeveškega <strong>slikarstva</strong> v Evropi, mnogi pa Sopoćane imenujejo kar <strong>srbska Sikstinska kapela.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_stupovi.jpg" alt="" class="wp-image-6078" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_stupovi.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_stupovi-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_stupovi-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_stupovi-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Samostan na hribu &#8211; </strong>Povsem drugačen vtis naredi samostan <strong>Đurđevi Stupovi,</strong> ki kraljuje na hribu nad Novim Pazarjem. Zgradil ga je Stefan Nemanja okoli leta 1170 kot zahvalo <strong>svetemu Juriju</strong>, potem ko naj bi bil po <strong>legendi</strong> rešen iz ujetništva. Ime <strong>»Stupovi«</strong> (stolpi) izvira iz dveh <strong>značilnih stolpov</strong>, ki sta bila za tisti čas nekaj posebnega. Prav ta samostan velja za prvi veliki primer <strong>raške arhitekturne šole</strong>, ki je združila vzhodne, bizantinske in zahodne, romanske vplive. To <strong>prepletanje kultur</strong> je eden najlepših dokazov, da je bilo območje okoli Novega Pazarja že v srednjem veku <strong>stičišče</strong> različnih civilizacij. Skupaj s Petrovo cerkvijo in ostanki<strong> starega Rasa</strong> tvorita samostana Sopoćani in Đurđevi Stupovi znameniti kompleks »Stari Ras in Sopoćani«, ki je od leta 1979 vpisan na <strong>Unescov seznam</strong> svetovne dediščine.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice3.jpg" alt="" class="wp-image-6080" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice3.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice3-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice3-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice3-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Staro in novo se dopolnjujeta &#8211;</strong> Morda največja zanimivost Novega Pazarja in bližnje okolice ni v njegovih <strong>spomenikih</strong>, temveč v <strong>ljudeh</strong>. V mestu, kjer se že stoletja srečujejo različne identitete, se je razvila kultura <strong>odprtosti </strong>in<strong> gostoljubnosti</strong>. Gost je tukaj še vedno pomemben, <strong>pogovor </strong>pa vrednota. Zato Novi Pazar ni destinacija, ki bi jo obiskali zgolj zaradi <strong>znamenitosti</strong>. Treba ga je doživeti skozi <strong>vonjave čaršije</strong>, ob okusu kave, na večernem<strong> sprehodu</strong> ob Raški in skozi <strong>srečanja</strong> z ljudmi. Novi Pazar je kraj, kjer se staro in novo ne izključujeta, ampak <strong>dopolnjujeta.</strong> Kjer sodobni <strong>nakupovalni</strong> centri stojijo le nekaj korakov od stoletnih <strong>džamij. </strong>Kjer tradicija ni <strong>muzejski</strong> eksponat, ampak del vsakdana. In prav zato ostaja eno najbolj zanimivih, <strong>živih </strong>in<strong> pristnih </strong>mest Balkana, ki obiskovalcu pokaže, da je <strong>sobivanje kultur</strong> mogoče ne le v teoriji, temveč tudi v <strong>vsakdanjem</strong> življenju.</p>



<figure class="wp-block-image size-full"><img loading="lazy" decoding="async" width="754" height="663" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice2a.jpg" alt="" class="wp-image-6085" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice2a.jpg 754w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/NoviPazar_ulice2a-300x264.jpg 300w" sizes="(max-width: 754px) 100vw, 754px" /></figure>



<p>Če vas zanima čudovita narava jugozahodne Srbije, vam v branje priporočamo tudi članek <a href="https://www.moj-kovcek.si/planina-golija-in-kanjon-uvac-divja-lepota-srbije/" target="_blank" rel="noopener" title=""><strong>Planina Golija in kanjon Uvac – divja lepota Srbije</strong>.</a></p>



<p></p><p>The post <a href="https://www.moj-kovcek.si/novi-pazar-zivahen-utrip-med-mujezini-in-zvonovi/">Novi Pazar – živahen utrip med mujezini in zvonovi</a> first appeared on <a href="https://www.moj-kovcek.si">Moj kovček</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Planina Golija in kanjon Uvac – divja lepota Srbije</title>
		<link>https://www.moj-kovcek.si/planina-golija-in-kanjon-uvac-divja-lepota-srbije/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Matjaž]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 04 Jun 2026 12:20:44 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Izleti]]></category>
		<category><![CDATA[Najbolj brano]]></category>
		<category><![CDATA[Srbija]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.moj-kovcek.si/?p=6030</guid>

					<description><![CDATA[<p>Planina Golija in kanjon reke Uvac sta med najbolj pristnimi in spektakularnimi kotički Balkana. Na območju neokrnjene narave se mogočni gozdovi prelivajo v travnike, nad apnenčastimi stenami visoko nad reko pa krožijo beloglavi jastrebi.</p>
<p>The post <a href="https://www.moj-kovcek.si/planina-golija-in-kanjon-uvac-divja-lepota-srbije/">Planina Golija in kanjon Uvac – divja lepota Srbije</a> first appeared on <a href="https://www.moj-kovcek.si">Moj kovček</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<h5>Besedilo in fotografije: Matjaž Markič</h5>


<p><strong>Jugozahodna Srbija skriva dve naravni znamenitosti, ki predstavljata divjo lepoto Srbije. Prav gotovo sta planina Golija in kanjon reke Uvac med najbolj pristnimi in spektakularnimi kotički Balkana. Gre za območje neokrnjene narave, kjer se mogočni gozdovi prelivajo v travnike, nad apnenčastimi stenami visoko nad reko pa krožijo beloglavi jastrebi.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_tabla.jpg" alt="" class="wp-image-6035" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_tabla.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_tabla-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_tabla-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_tabla-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Golija – velikanka med srbskimi gorami &#8211; </strong>Ime Golija izhaja iz stare besede <strong>»golem</strong>«, kar pomeni velik oziroma <strong>ogromen</strong>. To ni naključje. Golija velja za <strong>največji gorski masiv </strong>v Srbiji in po površini presega <strong>Kopaonik</strong>. Razprostira se med <strong>Ivanjico </strong>in<strong> Novim Pazarje</strong>m ter zavzema več deset tisoč hektarjev <strong>zaščitenega</strong> območja. Raziskovalci jo opisujejo kot najbolj obsežno goro v <strong>jugozahodn</strong>i Srbiji. Za razliko od turistično zelo razvitega Kopaonika je Golija ostala presenetljivo <strong>mirna</strong>. Prav ta občutek <strong>odmaknjenosti </strong>je njena največja vrednost. Obiskovalce pričakajo <strong>neskonč</strong>ni bukovi in iglasti gozdovi, gorski <strong>pašnik</strong>i, številni izviri ter <strong>razgledišča</strong> na vrhovih<strong> Jankov kam</strong>en (1833 m), Crni vrh in Bojevo brdo. Ob <strong>lepem vremenu</strong> pogled sega vse do Kopaonika, planine Zlatar in celo proti Prokletijam.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_panorama.jpg" alt="" class="wp-image-6037" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_panorama.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_panorama-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_panorama-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_panorama-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Golija je pravi raj za <strong>pohodnike, gorske kolesarje</strong>, jadralne padalce in ljubitelje opazovanja ptic. Pozimi ponuja manjša <strong>smučišča</strong> in turno smuko, poleti pa dolge pohodniške poti skozi skoraj <strong>nedotaknjeno </strong>naravo. Posebnost območja je tudi znameniti <strong>gorski javor</strong> (Heldreichov javor), znan tudi kot balkanski ali grški javor, relikt <strong>ledene dobe</strong>, ki je preživel tisočletja podnebnih sprememb in postal <strong>simbol</strong> planine. Javor tukaj ne raste sam, temveč tvori edinstvene mešane <strong>gozdne skupnosti</strong> z bukvijo, smreko in sivo jelšo. Prisotnost te <strong>redke</strong> vrste je bil eden glavnih razlogov, da je bila Golija razglašena za <strong>naravni pa</strong>rk in leta 2001 uvrščena pod Unescovo zaščito kot <strong>biosferni rezervat</strong> Golija &#8211; Studenica. Na Goliji uspevajo številne <strong>zdravilne rastlin</strong>e, gobe in redke vrste, <strong>gozdov</strong>i pa so dom medvedom, volkovom, kunam in skoraj stotim vrstam ptic.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Uvac_1.jpg" alt="" class="wp-image-6038" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Uvac_1.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Uvac_1-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Uvac_1-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Uvac_1-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Uvac – kraljestvo beloglavih jastrebov</strong> &#8211; Le nekaj deset kilometrov južneje se pokrajina dramatično spremeni. Reka Uvac je skozi <strong>apnenčasto </strong>planoto izdolbla enega najbolj <strong>fotogeničnih kanjonov</strong> Balkana. Njeni znameniti <strong>meandri</strong>, ki jih pogosto vidimo na <strong>razglednicah</strong> Srbije, ustvarjajo prizore, ki spominjajo na <strong>fjorde</strong> ali ameriške kanjone. <strong>Zaklad</strong> Uvca pa ni samo reka, temveč tudi<strong> neb</strong>o nad njo. Tu živi ena največjih kolonij <strong>beloglavih jastrebov</strong> v Evropi. Po podatkih upravljavcev rezervata in naravovarstvenikov gre za največjo kolonijo na <strong>Balkanu</strong>, večjo naj bi imela le še nekatera območja v Španiji. Po uspešnem <strong>programu zaščite </strong>se je populacija povečala na več sto ptic.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Uvac_2.jpg" alt="" class="wp-image-6040" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Uvac_2.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Uvac_2-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Uvac_2-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Uvac_2-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Beloglavi jastreb</strong> je veličastna ptica z <strong>razponom</strong> kril do skoraj treh metrov. Čeprav deluje zastrašujoče, je popolnoma <strong>nenevarna</strong> za človeka. Njegova vloga v naravi je izjemna, saj odstranjuje živalske ostanke in s tem preprečuje širjenje <strong>bolezni</strong>. Prav zaradi te pomembne naloge ga pogosto imenujejo kar naravni <strong>sanitarni </strong>delavec. Obiskovalci Uvca se danes lahko podajo na <strong>vožnjo s čolnom</strong> skozi meandre, raziskujejo <strong>ledenodobne jame</strong>, kot je Ušačka pećina, ali se povzpnejo na <strong>razgledne točke</strong> Molitva, Veliki vrh in druge panoramske lokacije. Najbolj nepozabni trenutki nastanejo ob <strong>sončnem vzhodu ali zahodu</strong>, ko se nad kanjonom pojavijo jastrebi in skoraj brez zamaha s krili <strong>jadrajo nad stenami</strong>.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_Sedlo.jpg" alt="" class="wp-image-6042" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_Sedlo.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_Sedlo-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_Sedlo-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_Sedlo-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Hotel Sedlo združuje luksuz in neokrnjeno naravo</strong> &#8211; V osrčju planine Golija, daleč od mestnega vrveža in množičnega turizma, je v zadnjih letih zrasel eden <strong>najzanimivejših</strong> turističnih projektov v jugozahodni Srbiji. <strong><a href="https://hotelsedlo.com/" target="_blank" rel="noopener" title="">Hotel Sedlo</a></strong>, ki so ga odprli leta 2024 in predstavlja novo generacijo <strong>gorskega turizma</strong>, ki združuje sodobno udobje in neposreden stik z eno najbolj ohranjenih <strong>naravnih pokrajin</strong> Balkana. Že sama <strong>lokacija </strong>je izjemna. Hotel stoji sredi zaščitenega območja in <strong>biosfernega rezervat</strong>a Golije, obdan z gostimi bukovimi in iglastimi <strong>gozdovi</strong> ter travniki, ki poleti zacvetijo v neštetih odtenkih. Z <strong>balkonov</strong> in panoramskih oken se odpirajo razgledi na <strong>valovite</strong> gorske grebene, zaradi katerih številni obiskovalci Golijo primerjajo z nekaterimi <strong>najlepšim</strong>i predeli Alp.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_Sedlo2.jpg" alt="" class="wp-image-6043" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_Sedlo2.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_Sedlo2-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_Sedlo2-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_Sedlo2-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Posebnost hotela je, da je uspel ohraniti intimno in<strong> butično</strong> vzdušje. Objekt ima le 12 sob in dva apartmaja, zato gostje ne dobijo občutka <strong>velikega</strong> turističnega kompleksa, temveč bivanja v <strong>ekskluzivnem </strong>gorskem zavetju. Notranjost združuje <strong>sodoben dizajn</strong> z elementi <strong>lesa </strong>in<strong> kamna</strong>, ki poudarjajo povezanost z okoliško naravo. Po dnevu, preživetem peš ali s kolesom na <strong>planinskih</strong> poteh, je <strong>wellness</strong> eden največjih adutov hotela. Pomemben del zgodbe je tudi<strong> kulinarika</strong>, ki stavi na <strong>lokalne okuse </strong>Raške in Golije, od tradicionalnih mesnih jedi do domačih sirov, pit in drugih specialitet, ki izvirajo iz dolgoletne <strong>planinske tradicije</strong> tega območja. Za obiskovalce, ki iščejo <strong>pristno</strong> gorsko izkušnjo z nekaj več udobja, je postal ena najbolj <strong>privlačnih</strong> možnosti v Srbiji.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Borovi_bazen.jpg" alt="" class="wp-image-6045" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Borovi_bazen.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Borovi_bazen-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Borovi_bazen-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Borovi_bazen-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Hotel Borovi – oaza miru in dobrega počutja na Pešterski planoti</strong> &#8211; Pešterska planota, ena najbolj skrivnostnih in <strong>najmanj raziskanih</strong> pokrajin Balkana, je znana po neskončnih <strong>travnikih,</strong> tišini in svežem gorskem zraku, zato jo mnogi imenujejo kar <strong>srbska Sibirija</strong>. Tukaj ni množičnega turizma, temveč prostor za dolge sprehode, opazovanje narave in <strong>popoln odklop</strong>. Sredi prostranstev Pešterske planote stoji <strong><a href="https://www.hotelborovi.com/" target="_blank" rel="noopener" title="">Hotel Borovi,</a> </strong>ki obdan z borovimi gozdovi in <strong>neokrnjeno naravo</strong> ponuja popoln pobeg od vsakdanjega vrveža ter <strong>sprostitev</strong> v enem najbolj čistih in zdravih podnebnih okolij v regiji. Hotel slovi po izjemnem <strong>wellness in spa </strong>centru, ki velja za enega najboljših v Srbiji. Gostom so na voljo finske in aromatične savne,<strong> hamam, </strong>parne kopeli, slana soba, masažni bazeni ter <strong>velik pokrit bazen</strong>. Hotel Borovi je prejel vrsto <strong>priznan</strong>j, med drugim je bil nagrajen tudi s prestižno nagrado <strong>Turistična prizma.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Borovi_Prizma.jpg" alt="" class="wp-image-6046" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Borovi_Prizma.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Borovi_Prizma-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Borovi_Prizma-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Borovi_Prizma-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Posebno mesto v zgodbi hotela ima <strong>etno restavracija</strong>, kjer stavijo na lokalne sestavine in <strong>tradicionalne recepte</strong> Pešterske planote. Na krožnikih se znajdejo domači siri, mlečni izdelki, mesne specialitete in druge jedi, pripravljene iz<strong> organskih sestavin</strong> lokalnih kmetij. Gostje pogosto poudarjajo prav<strong> pristnost okusov </strong>in kakovost domače hrane, ki odraža bogato <strong>kulinarično dediščino </strong>tega dela Srbije. A največja vrednost morda ni razkošje, temveč občutek <strong>popolnega miru,</strong> ki ga je v sodobnem svetu vse težje najti. Za številne obiskovalce je prav to razlog, da se na <strong>Peštersko planoto </strong>vedno znova vračajo.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_vidikovac.jpg" alt="" class="wp-image-6048" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_vidikovac.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_vidikovac-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_vidikovac-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2026/06/Golija_vidikovac-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Golija in Uvac sta dokaz, da največje <strong>naravne znamenitosti</strong> Srbije niso nujno tudi najbolj obiskane. Golija navdušuje s <strong>prostranostjo</strong>, gozdovi in občutkom divjine, Uvac pa s <strong>spektakularnimi meandri</strong> in pogledi nanje z visokih razgledišč. Skupaj tvorita območje, kjer se srečata <strong>mir gorskega sveta</strong> in dramatična lepota <strong>kanjono</strong>v. Nič čudnega, da pokrajino številni <strong>popotn</strong>iki po prvem obisku uvrstijo med <strong>najlepše dele Balkana.</strong></p>



<p><strong>&#8212;&#8212;&#8212;</strong></p>



<p><strong>Šumadija, </strong>pokrajina <strong>v osrednji Srbiji,</strong> je znana po<strong> dobrih vinih, </strong>pokrajina pa hitro marsikoga spomni<strong> </strong>na<strong> italijansko Toskano</strong>. Če vas <strong>zanima kaj ve</strong>č o Šumadiji, vas vabimo k branju prispevka <strong><a href="https://www.moj-kovcek.si/sumadija-postaja-srbska-toskana/" target="_blank" rel="noopener" title="">Šumadija postaja srbska Toskana.</a></strong></p>



<p></p><p>The post <a href="https://www.moj-kovcek.si/planina-golija-in-kanjon-uvac-divja-lepota-srbije/">Planina Golija in kanjon Uvac – divja lepota Srbije</a> first appeared on <a href="https://www.moj-kovcek.si">Moj kovček</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Zahodna Srbija &#8211; doživetja v ritmu počasnega potovanja</title>
		<link>https://www.moj-kovcek.si/zahodna-srbija-dozivetja-v-ritmu-pocasnega-potovanja/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Matjaž]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 17 Oct 2025 11:01:10 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Najbolj brano]]></category>
		<category><![CDATA[Potovanja]]></category>
		<category><![CDATA[Srbija]]></category>
		<category><![CDATA[Hišica na Drini]]></category>
		<category><![CDATA[Šarganska osmica]]></category>
		<category><![CDATA[Sirogojno]]></category>
		<category><![CDATA[Zahodna Srbija]]></category>
		<category><![CDATA[Zlatibor]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.moj-kovcek.si/?p=5682</guid>

					<description><![CDATA[<p>Zahodna Srbija je mozaik raznolikih doživetij, kjer se slikovita narava prepleta s toplino tradicije in zgodbami preteklosti. Planote Zlatibora, hišica na Drini, muzej na prostem v Sirogojnu, vlak Šarganska osmica, ki vijuga čez gorske prelaze... Prava doživetja v ritmu počasnega potovanja, z globokim dihom narave in šepetom zgodovine.</p>
<p>The post <a href="https://www.moj-kovcek.si/zahodna-srbija-dozivetja-v-ritmu-pocasnega-potovanja/">Zahodna Srbija – doživetja v ritmu počasnega potovanja</a> first appeared on <a href="https://www.moj-kovcek.si">Moj kovček</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<h5>Besedilo in fotografije: Matjaž Markič</h5>


<p><br><strong>Zahodna Srbija je mozaik raznolikih doživetij, kjer se slikovita narava prepleta s toplino tradicije in zgodbami preteklosti. Planote Zlatibora in razgledi z vrha Tornika, atraktivna hišica na Drini in lesene hiše v muzeju na prostem v Sirogojnu, Šarganska osmica – ozkotirna železnica, ki vijuga čez gorske prelaze in skozi pravljični Drvengrad, filmsko vas Emirja Kusturice… Prava doživetja v ritmu počasnega potovanja, z globokim dihom narave in šepetom zgodovine.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Zlatibor_jezero.jpg" alt="" class="wp-image-5685" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Zlatibor_jezero.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Zlatibor_jezero-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Zlatibor_jezero-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Zlatibor_jezero-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p><strong>Zlatibor,</strong> planota na jugozahodu Srbije, je že več kot stoletje priljubljeno <strong>letovišče</strong> za ljubitelje narave in vse tiste, ki iščejo zdravilni <strong>gorski zrak,</strong> rekreacijo in oddih. Njegove mehke, <strong>valovite planine,</strong> prepletene z borovimi gozdovi, pašniki in <strong>jezeri,</strong> ustvarjajo popolno kuliso za oddih v vsakem letnem času. Središče <strong>turističnega</strong> dogajanja je mesto <strong><a href="https://www.zlatibor.org.rs/sr/" target="_blank" rel="noopener" title="">Zlatibor</a></strong>, ki se v zadnjih letih hitro, morda celo prehitro razvija. Nekdaj majhna <strong>zdraviliška vasica </strong>se je prelevila v <strong>moderen </strong>turistični center, ki skuša kljub vsemu ohranjati stik z naravno in kulturno dediščino. Ob <strong>tradicionalnih </strong>hiškah najdemo vse več <strong>razkošnih hotelov</strong> in velikih apartmajskih kompleksov, trgovine s spominki, restavracije s pristno <strong>srbsko kuhinjo</strong> in številne aktivnosti za obiskovalce vseh generacij. Umetno jezero z <strong>velikimi fontanami </strong>v središču kraja Zlatibor, ki je (leta 1947) nastalo z zajezitvijo potoka Obudojevica, je ena najbolj <strong>prepoznavnih</strong> točk tega turističnega kraja. Obdano je z borovci, urejenimi potmi, klopcami in <strong>zelenimi površinami</strong> ter je priljubljeno kot prostor za sprostitev, sprehode in druženje. Ob <strong>Zlatiborskem jezeru</strong> se pogosto odvijajo sejmi, koncerti in prireditve, v bližini so številne <strong>kavarne</strong>, slaščičarne in restavracije, kjer je mogoče uživati v pogledu na jezero ob skodelici kave ali <strong>lokalni specialitet</strong>i.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Zlatibor.jpg" alt="" class="wp-image-5687" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Zlatibor.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Zlatibor-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Zlatibor-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Zlatibor-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Ena največjih turističnih atrakcij Zlatibora in <strong>simbol </strong>sodobnega razvoja regije je <strong>Zlata gondola</strong> – pravijo, da je <strong>najdaljša panoramska </strong>žičnica na svetu, saj je dolga kar 9 kilometrov. Vožnja se začne v samem <strong>središču</strong> mesta Zlatibor in se v približno 25 minutah povzpne vse do<strong> vrha Tornika,</strong> najvišjega vrha zlatiborske planote (1496 m). Med vožnjo v gondolski kabini, ki ponuja <strong>dih jemajoče</strong> poglede na gozdove, pašnike in raztresena <strong>planinska naselja,</strong> obiskovalec res doživi Zlatibor iz povsem <strong>nove perspektive.</strong> Vmesna postaja pri <strong>Ribniškem jezeru</strong> je kot nalašč za postanek – tam se lahko sprehodite, posedite ob vodi ali pa preprosto uživate v <strong>tišini narave.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Tornik.jpg" alt="" class="wp-image-5689" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Tornik.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Tornik-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Tornik-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Tornik-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Na končni postaji Zlate gondole se razprostira <strong>rekreacijski center</strong> Tornik, ki obiskovalcem ponuja obilico možnosti za <strong>aktivno</strong> preživljanje prostega časa. Poleti in jeseni je Tornik je primeren za <strong>pohodništvo, </strong>kolesarjenje, adrenalinske parke, zipline in <strong>panoramske razglede </strong>(z razgledne ploščadi se v jasnih dneh vidi vse do Bosne in Črne gore), pozimi pa se spremeni v <strong>smučarsko središče</strong> s sodobnim žičniškim sistemom in <strong>umetnim zasneževanjem.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sirogojno.jpg" alt="" class="wp-image-5691" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sirogojno.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sirogojno-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sirogojno-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sirogojno-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Sredi valovitih planin Zlatibora leži vas <strong>Sirogojno</strong> – kraj, kjer čas ne teče kot drugod. Med vonjem po dimu, tišino narave in škripanjem <strong>lesenih podov</strong> se odpira okno v preteklost. <strong><em>Staro selo,</em></strong> edinstven <strong>etnografski muzej</strong> na prostem, ohranja spomin na življenje na nekdanjem srbskem <strong>podeželju</strong>. Muzej prikazuje tipično <strong>zlatiborsko vas </strong>iz 19. stoletja – s hišami iz <strong>lesenih brun</strong>, z zidanimi dimniki in s slamnatimi ali lesenimi strehami. A to niso le <strong>kulise</strong> – vsaka hiša ima svojo funkcijo: bivalna hiša, <strong>kašča, </strong>kovačnica, sušilnica za sadje, sirarna … Vse je postavljeno tako, kot je bilo nekoč, z <strong>originalnim</strong> pohištvom, orodjem in vsakdanjimi predmeti. Obiskovalec se ob ogledu <strong>zlahka vživi</strong> v vsakdanjik tistega časa – kako je družina sedela ob <strong>ognjišču</strong>, kako so ženske pletle <strong>volnene nogavice</strong>, moški obdelovali <strong>les</strong>, otroci pa pomagali pri vsakodnevnih opravilih. A Sirogojno ni znano le po muzeju. Tukaj domuje tudi zadruga <strong>Sirogojno Style,</strong> ki že desetletja združuje ženske iz okoliških vasi v izdelovanju <strong>unikatnih volnenih</strong> oblačil. Njihovi <strong>ročno pleteni</strong> puloverji z <strong>etno</strong> motivi so prodrli celo na svetovne <strong>modne trge.</strong> Vsak kos nosi <strong>podpis ženske</strong>, ki ga je ustvarila – kot zgodbo, stkano iz volne, <strong>potrpežljivosti</strong> in znanja, prenesenega iz <strong>roda v rod.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1000" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Hisica_na_Drini_2.jpg" alt="" class="wp-image-5693" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Hisica_na_Drini_2.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Hisica_na_Drini_2-240x300.jpg 240w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Hisica_na_Drini_2-768x960.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Sredi zelene reke Drine, nedaleč od<strong> Bajine Bašte,</strong> stoji prav posebna<strong> lesena hišica.</strong> Na prvi pogled se zdi kot <strong>privid</strong> – majhna, samotna koča na skali sredi <strong>vodnega toka</strong>, brez mostu, brez poti, obdana le z rečnimi valovi in tišino. <strong>Hišica na Drini</strong> je več kot samo arhitekturna posebnost. Postavili so jo mladi domačini leta 1968, ki so želeli imeti svoj kotiček za <strong>sprostitev </strong>med plavanjem čez reko. <strong>Skala </strong>sredi reke je bila dovolj velika, da so nanjo začeli s čolni prinašati <strong>deske </strong>in drug material, ki so ga zbrali ob reki. Kljub <strong>visokim vodam</strong>, ki jo vsako leto znova ogrožajo, hišica vztraja. Reka jo je že <strong>sedemkrat</strong> odnesla, a vsakič so jo domačini <strong>postavili znova. </strong>Danes je ena najbolj <strong>prepoznavnih podob</strong> Srbije in priljubljena točka za fotografiranje ter <strong>zvezda </strong>družabnih omrežij. Fotografije te nenavadne hišice sredi Drine so zlasti obkrožile svet, ko jo je revija <strong>National Geographic </strong>v avgustu 2012 objavila na naslovnici ter o njej pripravila <strong>reportažo.</strong> Vse odtlej privablja radovedne obiskovalce v dolino Drine. Ob <strong>jutranji meglici</strong>, ko se reka komaj premika in sončni žarki plaho pobožajo streho, hišica res deluje kot <strong>iz pravljice.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sarganska_osmica.jpg" alt="" class="wp-image-5695" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sarganska_osmica.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sarganska_osmica-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sarganska_osmica-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sarganska_osmica-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1000" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sarganska_osmica_2.jpg" alt="" class="wp-image-5696" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sarganska_osmica_2.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sarganska_osmica_2-240x300.jpg 240w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Sarganska_osmica_2-768x960.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Med hribi zahodne Srbije, v objemu neukročene narave Mokre Gore, se vije ena najbolj nenavadnih železniških prog v Evropi – <strong>Šarganska osmica</strong>. Ozkotirna proga, speljana v obliki <strong>številke osem</strong>, je <strong>tehnični biser </strong>in prava paša za oči. Vzpenja se z nadmorske višine 300 metrov na več kot 800 metrov, a da doseže ta <strong>vzpon</strong>, vlak na dolžini 15,5 kilometrov prevozi kar <strong>22 predorov in 5 mostov,</strong> s številnimi ostrimi zavoji. Ko sediš v <strong>starinskem lesenem</strong> vagonu kompozicije, ki škriplje skozi predore in se vije nad prepadi, imaš občutek, da si vstopil v drugo <strong>časovno </strong>obdobje. Vlak zdaj poganja <strong>dizelska</strong> lokomotiva, nekoč pa ga je starinska <strong>parna lokomotiva,</strong> ki so jo ljubkovalno klicali <strong>Ćiro.</strong> Šarganska osmica ni samo vožnja, ampak je <strong>potovanje skozi čas</strong>. Zgrajena je bila leta 1925 kot del <strong>železniške povezave</strong> med Beogradom, Sarajevom in Dubrovnikom. V 70. letih prejšnjega stoletja so jo <strong>opustili</strong>, a s strastjo ljubiteljev železnice in lokalne skupnosti so jo konec 90. let začela obujati kot <strong>muzejsko progo</strong>. Muzejski vlak je prve <strong>potnike </strong>spet sprejel septembra 2003 in od takrat se znova vije po pobočjih Šargana, med postanki na postajah kot so Jatare, Šargan Vitasi in Mokra Gora pa lahko obiskovalci uživajo v <strong>panoramskih</strong> pogledih na gozdove in starinske <strong>železniške postaje.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Drvengrad.jpg" alt="" class="wp-image-5698" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Drvengrad.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Drvengrad-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Drvengrad-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Drvengrad-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Ob progi se odpira tudi pogled na <strong>Drvengrad</strong>, leseno vas, ki je videti kot <strong>kulisa iz pravljice</strong>. Drvengrad – leseno mesto – je uresničena vizija priznanega filmskega režiserja <strong>Emira Kusturice</strong>, ki si je med gorama Taro in Zlatiborom zgradil lasten svet. Vasica stoji na hribu <strong>Mećavnik</strong> blizu Mokre Gore in ni le turistična <strong>atrakcija,</strong> temveč pravi manifest <strong>umetnosti</strong>, kulture in drugačnega načina življenja. Kusturica jo je postavil med snemanjem filma <strong>Življenje je čudež</strong> (2004), sprva kot snemalno kuliso, a kraj se je nato razvil v pravo <strong>etno vas</strong> z leseno cerkvico, kinodvorano, galerijami, restavracijami, knjižnico in celo zaporom. Vse je narejeno iz <strong>naravnih materialov,</strong> večinoma lesa, v slogu tradicionalne <strong>srbske arhitekture</strong>, nekatere hiše so bile na prizorišče dobesedno prenešene. Po<strong> tlakovanih</strong> ulicah se sprehajaš med hišicami z zelenimi, modrimi in rumenimi okni, vsaka pa ima <strong>svojo zgodbo</strong>. Ulice nosijo imena po Kusturici ljubih <strong>umetnikih</strong> in posameznikih od Nikole Tesle in Iva Andrića do Diega Maradone in Federica Fellinija, svojo ulico ima tudi teniški igralec <strong>Novak Đoković.</strong> Vsako leto Drvengrad gosti mednarodni filmski in glasbeni festival <strong>Kustendorf,</strong> ki privablja <strong>mlade umetnike </strong>z vsega sveta. Brez <strong>rdečih preprog</strong> in hollywoodskega blišča, le <strong>ustvarjalnost</strong> in dialog v šarmantnem okolju lesene vasice.</p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Vrelo.jpg" alt="" class="wp-image-5700" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Vrelo.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Vrelo-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Vrelo-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Vrelo-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>V senci mogočnih gozdov in pod obronki <strong>planine Tara</strong>, v slikovitem kraju <strong>Perućac</strong>, izvira ena najbolj <strong>nenavadnih rek</strong> v Evropi – rečica Vrelo. Meri natanko <strong>365 metrov</strong> – en meter za vsak dan v letu – zato si je prislužila vzdevek <strong>najkrajša reka</strong> v Srbiji. Vrelo izvira iz močnega <strong>kraškega izvira</strong> pod strmimi skalami in že po nekaj deset metrih ustvarja pravcati <strong>gorski </strong>ambient. Njena kristalno<strong> čista voda</strong> se vije mimo mogočnih dreves, <strong>lesenih mostičkov</strong> in kamnitih poti, preden se z vso močjo <strong>izlije </strong>v reko Drino. Na samem izlivu ustvarja <strong>slikovit slap,</strong> ki privablja fotografe in obiskovalce z vseh koncev. Ob rečici vodi urejena pot, <strong>šumenje slapa, </strong>svež zrak in spokojna narava pa ustvarjajo občutek, kot da je <strong>čas obstal.</strong> Voda Vrela je ob izviru tako <strong>čista,</strong> da jo mnogi domačini menda uporabljajo kar za <strong>pitje.</strong> Posebnost reke ni le njena <strong>dolžina,</strong> ampak tudi <strong>energija</strong>, ki jo oddaja, kar nekateri obiskovalci začutijo že ob prvem stiku. Čeprav <strong>majhna</strong>, ima reka Vrelo <strong>veliko dušo</strong>. Njena lepota in mir, ki ga ponuja, dokazujeta, da <strong>velikost</strong> ni vedno pomembna – <strong>prava moč je v izviru.</strong></p>



<figure class="wp-block-image size-full is-resized"><img loading="lazy" decoding="async" width="800" height="1423" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Pecina.jpg" alt="" class="wp-image-5707" style="width:800px" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Pecina.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Pecina-169x300.jpg 169w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Pecina-576x1024.jpg 576w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2025/10/Pecina-768x1366.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></figure>



<p>Le nekaj kilometrov od središča Zlatibora se v vasi Rožanstvo pod strmimi pobočji skriva še eden od osupljivih <strong>naravnih</strong> biserov zahodne Srbije – <strong>Stopića pećina</strong>. Ta <strong>kraška jama</strong>, ki jo je izdolbla reka Trnavski potok, obiskovalce navdušuje z veličastnimi <strong>podzemnimi</strong> prostori, edinstvenimi naravnimi oblikami in posebno igro <strong>svetlobe in senc.</strong> Jama se razprostira na več kot <strong>1600 metrih</strong> dolžine, od katerih je za javnost odprta približno polovica. Že sam vhod je <strong>impozanten</strong>, saj je širok kar 30 metrov in visok skoraj 20, zaradi česar daje občutek, kot da vstopamo v <strong>naravno katedralo.</strong> Notranjost pa razkrije še prostorne dvorane, kapnike različnih oblik in velikosti ter podzemne <strong>kaskadne kadice</strong>, po katerih teče voda in ustvarja čaroben občutek <strong>živosti</strong> podzemlja. Najbolj prepoznavna <strong>značilnost </strong>Stopića pečine so prav te kaskadne kadice &#8211; naravni <strong>bazenčki,</strong> ki so nastali z nalaganjem <strong>apnenca</strong> skozi stoletja. Ko so napolnjeni z vodo, odbijajo <strong>svetlobo</strong> na prav posebne načine. <strong>Vodiči </strong>poskrbijo za zanimivo razlago – od <strong>geoloških </strong>dejstev do lokalnih <strong>legend,</strong> ki jamo dodatno ovijajo v <strong>tančico skrivnosti…</strong></p>



<p>Če vas o <strong>potovanjih po Srbiji </strong>zanime kaj več, pa vam priporočamo v branje prispevek <strong><a href="https://www.moj-kovcek.si/sumadija-postaja-srbska-toskana/" title="">Šumadija postaja srbska Toskana. </a></strong></p>



<p></p><p>The post <a href="https://www.moj-kovcek.si/zahodna-srbija-dozivetja-v-ritmu-pocasnega-potovanja/">Zahodna Srbija – doživetja v ritmu počasnega potovanja</a> first appeared on <a href="https://www.moj-kovcek.si">Moj kovček</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Šumadija postaja srbska Toskana</title>
		<link>https://www.moj-kovcek.si/sumadija-postaja-srbska-toskana/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Matjaž]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 25 Jun 2024 17:12:16 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Izleti]]></category>
		<category><![CDATA[Lifestyle]]></category>
		<category><![CDATA[Najbolj brano]]></category>
		<category><![CDATA[Srbija]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.moj-kovcek.si/?p=4651</guid>

					<description><![CDATA[<p>Šumadija, pokrajina v osrednji Srbiji, je znana po dobrih vinih, pokrajina pa marsikoga spomni na italijansko Toskano. Primerjava se ponuja sama po sebi in nič čudnega ni, da se destinacija vse bolj uveljavlja kot – srbska Toskana. Topola, Oplenac in Šumadija pa skrivajo še veliko zanimivih zgodb, ki čakajo, da jih odkrijemo, po možnosti ob kozarcu odličnega šumadijskega vina in na terasi s pogledom na zeleno pokrajino.</p>
<p>The post <a href="https://www.moj-kovcek.si/sumadija-postaja-srbska-toskana/">Šumadija postaja srbska Toskana</a> first appeared on <a href="https://www.moj-kovcek.si">Moj kovček</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<h5>Besedilo in fotografije: Matjaž Markič</h5>
<p><strong>Šumadija, pokrajina v osrednji Srbiji, je znana po dobrih vinih, pokrajina pa hitro marsikoga spomni na italijansko Toskano. Primerjava se ponuja sama po sebi in nič čudnega ni, da se destinacija vse bolj uveljavlja kot – srbska Toskana. Topola, Oplenac in Šumadija pa skrivajo še veliko zanimivih vinskih in zgodovinskih zgodb, ki čakajo, da jih odkrijemo, po možnosti ob kozarcu odličnega šumadijskega vina in na terasi s pogledom na zeleno pokrajino.</strong></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic2.jpg" data-rel="lightbox-image-0" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4655" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic2.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic2.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic2-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic2-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>V <strong>Šumadiji</strong> je danes več kot 40 <strong>vinskih kleti,</strong> temelje za vinogradništvo pa je na Oplencu in v okolici postavil kralj <strong>Aleksander I. Karađorđević</strong>, na pobudo katerega so leta 1931 ustanovili <strong>Kraljevsko vinarijo</strong>, v tistem času eno najboljših vinskih kleti na Balkanu. Po dolgem času so jo <strong>leta 2007</strong> spet odprli. V vinski kleti je <strong>edinstvena</strong> vinoteka več kot 80 let starega vina iz časa <strong>srbskih kraljev</strong> z več kot 280 steklenicami, ki jih hranijo v kleti <strong>12 m globoko</strong> pod zemljo. A steklenic nikoli ne bodo <strong>odprli</strong>, kaj šele <strong>prodali,</strong> s tem namreč spoštujejo voljo kralja Aleksandra, ki je v dvorne knjige zapisal, da morajo ostati steklenice <strong>shranjene</strong> za zgodovino. <a href="https://oplenac.rs/bs/kraljeva-vinarija/"><strong>Kraljevska vinarija</strong></a> je ta čas v temeljiti <strong>prenovi</strong>, kmalu pa jo bo mogoče spet občudovati v <strong>polnem sijaju.</strong></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic1.jpg" data-rel="lightbox-image-1" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4657" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic1.jpg" alt="" width="900" height="1200" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic1.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic1-225x300.jpg 225w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic1-768x1024.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic3.jpg" data-rel="lightbox-image-2" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4658" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic3.jpg" alt="" width="900" height="1200" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic3.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic3-225x300.jpg 225w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic3-768x1024.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic4.jpg" data-rel="lightbox-image-3" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4660" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic4.jpg" alt="" width="900" height="1201" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic4.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic4-225x300.jpg 225w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic4-767x1024.jpg 767w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic4-768x1025.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>Veliko zaslug za preporod Šumadije kot <strong>vinske</strong> destinacije v zadnjem času ima <strong>Božidar Aleksandrović,</strong> lastnik <a href="https://vinarijaaleksandrovic.rs/"><strong>vinske kleti Aleksandrović</strong></a>, ene <strong>vodilnih</strong> vinskih kleti v Srbiji. Rodbina Aleksandrović se z <strong>vinogradništvom</strong> ukvarja že več kot 120 let, leta 2000 so zgradili sodobno vinsko klet, danes vzgajajo trto na skoraj <strong>90 hektarjih</strong> vinogradov in so največji <strong>zasebni</strong> vinarji v državi. Obiskali smo njihovo zelo lepo urejeno vinsko klet s prostori za <strong>degustacije</strong> v Vinči blizu Topole, okušali <strong>odlična vina</strong> in se prepričali, da več kot 200 <strong>mednarodnih</strong> nagrad za njihova vina ni naključje. Sicer pa – <strong>Vinča</strong> je bila v rimskih časih <strong>Vincea,</strong> v srednjem veku pa <strong>Vinica,</strong> kar pove vse o tradiciji pridelave <strong>vina</strong> v teh krajih.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic5.jpg" data-rel="lightbox-image-4" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4659" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic5.jpg" alt="" width="900" height="1200" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic5.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic5-225x300.jpg 225w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic5-768x1024.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic6.jpg" data-rel="lightbox-image-5" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4661" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic6.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic6.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic6-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Aleksandrovic6-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>V vinski kleti Aleksandrović so še posebej ponosni na <strong>vino Trijumf,</strong> ki je povezano s čisto posebno zgodbo. Ko je namreč nekdanji priznani <strong>dvorni vinar</strong> Živan Tadić, ki je po vojni emigriral v Kanado, leta 1992 izvedel, da Aleksandrovićevi obujajo <strong>vinarsko tradicijo</strong> na Oplencu, jim je poslal že porumeneli <strong>originalni</strong> recept oz. sortno strukturo vina Trijumf, ki so ga pred vojno pili na številnih <strong>evropskih dvorih,</strong> in jim s tem simbolično predal v roke štafeto <strong>najboljših</strong> vinarjev. Danes imajo slavno vino v <strong>prestižnem</strong> delu svoje ponudbe, sicer pa je njihova vina mogoče najti na<strong> vinskih kartah</strong> najboljših restavracij po svetu – od Japonske in Kitajske do Rusije in zahodne Evrope (tudi Slovenije!), dokaz kakovosti pa je tudi uvrstitev njihovih vin v sloviti <strong>muzej vina</strong> v francoskem Bordeauxu.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Sladjana.jpg" data-rel="lightbox-image-6" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4662" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Sladjana.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Sladjana.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Sladjana-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Sladjana-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>O vzponu vinogradništva v Šumadiji in predvsem okolici Topole govori podatek, da je samo v bližnjem Lipovcu kar <strong>12 vinskih kleti</strong>, med njimi je najbolj znana <strong>Chateau Prince,</strong> pozornost pa zbujajo tudi vinogradi in <strong>vinska klet Djoković</strong>, ki jo je tam postavil slavni teniški igralec <strong>Novak Djoković.</strong> Kot je povedala direktorica turistične organizacije Oplenac Topola<strong> Sladjana Glišić,</strong> se vinski<strong> turizem</strong> zelo dobro razvija in privablja v regijo številne obiskovalce. Samo na tradicionalni <strong>Oplenački trgatvi</strong>, folklorni prireditvi, ki jo pripravljajo že vse od leta 1962 (letos bo 11., 12. in 13. oktobra), naštejejo vsako leto v treh dneh več kot <strong>200.000 obiskovalcev.</strong> Novost je tematska <strong>vinska pot,</strong> ki jo lahko prilagodijo željam gostov, na njej pa obiščejo nekatere vinske kleti in spoznavajo tudi<strong> kulturno zgodovinske</strong> znamenitosti.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav5-rotated.jpg" data-rel="lightbox-image-7" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4663" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav5-rotated.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav5-rotated.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav5-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav5-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav2.jpg" data-rel="lightbox-image-8" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4664" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav2.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav2.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav2-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav2-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav3.jpg" data-rel="lightbox-image-9" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4665" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav3.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav3.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav3-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav3-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav1.jpg" data-rel="lightbox-image-10" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4667" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav1.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav1.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav1-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav1-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>Glede <strong>namestitve</strong> je opazen velik napredek. V vinski kleti Aleksandrović nudijo tudi <strong>sobe</strong> za goste, možno pa je tudi prenočevanje v kateri od <strong>počitniških hiš</strong> (nekatere imajo bazen) s pogledi na vinograde. Še korak dlje so šli v <strong>Country Clubu Zdravkovac</strong> v Jarmenovcih, kjer v lepem okolju na<strong> 600 m</strong> nadmorske višine na obronkih <strong>gore Rudnik</strong> (prva gora južno od Karpatov) zlahka spet najdemo <strong>primerjave</strong> s Toskano. Prenočiti je mogoče v ličnih <strong>hišicah</strong>, ki so do polovice vkopane v zemljo in zato tudi v vročini <strong>prijetno hladne</strong>, ali pa v okusno urejenih sobah za goste (skupno imajo 53 ležišč). Gostom so na voljo so trije <strong>zunanji bazeni,</strong> velika terasa s prelepimi pogledi na okolico, ter <strong>čist zrak,</strong> ki ima menda celo zdravilne<strong> terapevtske</strong> učinke. V okolici je veliko označenih <strong>sprehajalnih</strong> poti, podati se je mogoče na najlepše vrhove Rudnika, med njimi na Ostrvico (758 m), ostanek nekdanjega<strong> vulkana</strong>, ki je proglašen za <strong>naravni spomenik</strong>, ali pa na <strong>najvišji</strong> 1132 m visoki Cvijićev vrh.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest3.jpg" data-rel="lightbox-image-11" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4668" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest3.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest3.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest3-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest3-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest2.jpg" data-rel="lightbox-image-12" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4669" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest2.jpg" alt="" width="900" height="676" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest2.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest2-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest2-768x577.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest1.jpg" data-rel="lightbox-image-13" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4670" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest1.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest1.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest1-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest1-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest4.jpg" data-rel="lightbox-image-14" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4677" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest4.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest4.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest4-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Fest4-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>V<strong> Topoli</strong> so v prvi polovici junija pripravili že <strong>10. festival šumadijskih vin</strong> – tokrat je zaradi prenove Kraljevske vinarije potekal na vrtu pred <strong>Karađorđevim konakom</strong> v središču Topole, kar se je izkazalo za odlično zamenjavo. Na njem se je predstavilo <strong>27 vinarjev</strong> in vinskih kleti iz Šumadije, ki so za <strong>degustacijo</strong> pripravili 150 različnih vin, ob tem so v <strong>vinogradniški</strong> hiši na Oplencu odprli likovno razstavo <strong>Umetnost in vino,</strong> za glasbeno spremljavo in prijetno vzdušje pa je poskrbel <strong>jazz kvartet.</strong> Vsekakor še en dogodek, s katerim Šumadijo uspešno uvrščajo na mednarodni <strong>vinski zemljevid</strong> ter skrbijo za večjo prepoznavnost<strong> šumadijskih</strong> vin, ki si to glede na kakovost zagotovo zaslužijo.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola2.jpg" data-rel="lightbox-image-15" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4671" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola2.jpg" alt="" width="900" height="1201" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola2.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola2-225x300.jpg 225w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola2-767x1024.jpg 767w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola2-768x1025.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola1.jpg" data-rel="lightbox-image-16" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4672" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola1.jpg" alt="" width="900" height="1200" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola1.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola1-225x300.jpg 225w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola1-768x1024.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola3.jpg" data-rel="lightbox-image-17" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4673" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola3.jpg" alt="" width="900" height="1200" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola3.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola3-225x300.jpg 225w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola3-768x1024.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola8.jpg" data-rel="lightbox-image-18" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4674" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola8.jpg" alt="" width="900" height="1200" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola8.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola8-225x300.jpg 225w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola8-768x1024.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>A v <strong>Topolo</strong> in na <strong>Oplenac</strong> vendarle ne pridemo samo zaradi vina. Topola je namreč <strong>kraljevsko mesto</strong> in na vrhu Oplenca stoji <strong>cerkev Sv. Jurija</strong>, v kateri so pokopani člani <strong>dinastije Karađorđević</strong>, med njimi <strong>trije srbski</strong> in <strong>dva jugoslovanska</strong> kralja, ter njihovi družinski člani – skupaj šest generacij. Cerkev je dal leta 1910 postaviti kralj <strong>Petar I. Karađorđević</strong> in je pravi arhitekturni in umetnostni <strong>biser.</strong> Kamenčki mozaika v cerkvi so narejeni v neverjetnih <strong>15.000 odtenkih</strong>, koščkov mozaika je kar 40 milijonov, mozaiki pa se razprostirajo na več kot 3.500 kvadratnih metrih. Zunanjost cerkve je obložena z<strong> belim marmorjem</strong>, ki prihaja z bližnje planine Venčac. Kralj Petar I. ni dočakal konca gradnje (ki je zaradi <strong>balkanskih</strong> vojn in <strong>prve svetovne</strong> vojne vmes zastala), saj je leta 1921 umrl, dokončana je bila v času njegovega <strong>naslednika</strong> Aleksandra I.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola5-rotated.jpg" data-rel="lightbox-image-19" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4675" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola5-rotated.jpg" alt="" width="900" height="1200" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola5-rotated.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola5-225x300.jpg 225w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Topola5-768x1024.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>Poleg razkošne notranjosti <strong>cerkve in kripte</strong> pozornost in zanimanje zbudi še ena zgodba, povezana z<strong> reliefno sliko</strong> zadnje večerje, narejeno iz <strong>biserne matice</strong> v Jeruzalemu, ki je na ogled v <strong>hiši kralja Petra</strong> (v njej je kralj bival večji del gradnje, ki jo je <strong>osebno</strong> nadzoroval). Dragoceno ikono je namreč <strong>na pogrebu</strong> kralja Aleksandra I. leta 1934 opazil visoki nemški nacistični uradnik <strong>Herman Göring,</strong> kasnejši poveljnik nemškega letalstva, in si jo očitno zaželel. Ko je Nemčija <strong>leta 1941</strong> okupirala Jugoslavijo, je Göring takoj poslal v Oplenac svojega <strong>odposlanca,</strong> da je pridobil ikono in s tem prehitel <strong>Heinricha Himmlerja</strong>, ki jo je prav tako imel na seznamu želja kot del iskanja <strong>svetega grala…</strong> O tem, kako je slika prišla nazaj, obstajata<strong> dve teoriji,</strong> najverjetneje pa jo je s pomočjo žene kustosinje med <strong>zaplenjenimi</strong> umetninami izsledil zbiratelj umetnin <strong>Ante Topić Mimara</strong> in jo vrnil na Oplenac.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav6.jpg" data-rel="lightbox-image-20" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-4676" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav6.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav6.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav6-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2024/06/Zdrav6-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><strong>Topola, Oplenac </strong>in<strong> Šumadija</strong> skrivajo še veliko zanimivih <strong>vinskih in zgodovinskih</strong> zgodb, ki samo čakajo, da jih odkrijemo. Ob kozarcu izbornega <strong>šumadijskega vina</strong> in na terasi s pogledom na <strong>zeleno pokrajino</strong> je to lahko prav prijetno opravilo…</p>
<p>&nbsp;</p><p>The post <a href="https://www.moj-kovcek.si/sumadija-postaja-srbska-toskana/">Šumadija postaja srbska Toskana</a> first appeared on <a href="https://www.moj-kovcek.si">Moj kovček</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Zakladi in skrivnosti vzhodne Srbije</title>
		<link>https://www.moj-kovcek.si/zakladi-in-skrivnosti-vzhodne-srbije/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Matjaž]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 05 Jun 2023 13:01:37 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Potovanja]]></category>
		<category><![CDATA[Srbija]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://www.moj-kovcek.si/?p=3550</guid>

					<description><![CDATA[<p>Potovanje po vzhodni Srbiji razkrije, da tam najdemo nekaj zakladov, ki jih turistični zemljevidi že dobro poznajo, nekaj pa je tudi skrivnosti, ki jih mora radovedni popotnik šele odkriti, ter so zato še bolj dragocene.</p>
<p>The post <a href="https://www.moj-kovcek.si/zakladi-in-skrivnosti-vzhodne-srbije/">Zakladi in skrivnosti vzhodne Srbije</a> first appeared on <a href="https://www.moj-kovcek.si">Moj kovček</a>.</p>]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<h5><strong>Besedilo in fotografije: Matjaž Markič</strong></h5>
<p><strong>Potovanje po vzhodni Srbiji razkrije, da tam najdemo nekaj zakladov, ki jih turistični zemljevidi že dobro poznajo, nekaj pa je tudi skrivnosti, ki jih mora radovedni popotnik šele odkriti, ter so zato še bolj dragocene.</strong></p>
<p>Na začetku naše poti smo v vasi <strong>Ljubičevo</strong> blizu Požarevca našli zaklad <strong>na štirih nogah</strong>, ki mu je ime Yale in je vreden okrogel <strong>milijon</strong> dolarjev. Potem ko je <strong>žrebec</strong> dosegal izredne rezultate v galopskih dirkah, se je poškodoval in ne tekmuje več, zato pa je z odličnim genetskim materialom še zelo primeren za <strong>razplod</strong>. V Ljubičevem, ki slovi kot konjušnica z <strong>najdaljšo tradicijo</strong> v Srbiji, so ga dobili kot <strong>darilo</strong> srbskega veterinarja iz Londona. Ljubičevo sicer živi s konji, vsako leto pripravijo tudi tradicionalne <strong>ljubičevske konjeniške igre,</strong> kjer se tekmovalci pomerijo v različnih <strong>spretnostnih</strong> disciplinah na konju – metu kladiva v tarčo, metu kopja, streljanju z lokom, presekanja s sabljo in kurirskem jahanju. Mnogoboj, ki navdih najde v <strong>starih viteških igrah</strong>, nekoliko spominja na <strong>sinjsko alko.</strong> Ko to omeniš domačinom, se le nasmehnejo: »Morda, ampak naše igre so boljše…«</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ljubicevo_konj.jpg" data-rel="lightbox-image-0" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3552" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ljubicevo_konj.jpg" alt="" width="900" height="600" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ljubicevo_konj.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ljubicevo_konj-300x200.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ljubicevo_konj-768x512.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ljubicevo_strelec.jpg" data-rel="lightbox-image-1" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3553" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ljubicevo_strelec.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ljubicevo_strelec.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ljubicevo_strelec-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ljubicevo_strelec-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><strong>Viminacium</strong> je bil pomemben rimski vojaški tabor, ki so ga odkrili ob izkopavanju <strong>dnevnega kopa</strong> premoga za bližnjo termoelektrarno Kostolac. <strong>Arheološki park</strong> so uradno odprli leta 2006 in ocenjujejo, da je odkritih šele 4 % arheoloških ostankov. V Viminaciumu je bila nastanjena <strong>rimska legija</strong>, z arheološkimi raziskavami pa so odkrili, da je bilo tam <strong>mesto</strong>, ki se je v šestih stoletjih obstoja zelo dinamično razvijalo. V Srbiji so sicer zelo ponosni, da je bilo kar <strong>17 rimskih cesarjev</strong> rojenih na tleh današnje Srbije, med njimi je bil zagotovo najpomembnejši cesar <strong>Konstantin Veliki</strong>, ki se je rodil v Nišu. V Viminaciumu je mogoče prespati v hišah, ki posnemajo nekdanje hiše <strong>vojaškega tabora,</strong> obiskovalci pa se še posebej razveselijo, ko lahko oblečejo prave <strong>rimske toge</strong> in se z njimi fotografirajo. V neposredni bližini so našli tudi 1,6 milijona let staro <strong>mamutovo okostje</strong> – ker je šlo za samico, so jo poimenovali Vika – in je zdaj prav tako na ogled v arheološkem parku.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Viminacium1.jpg" data-rel="lightbox-image-2" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3554" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Viminacium1.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Viminacium1.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Viminacium1-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Viminacium1-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Viminacium2.jpg" data-rel="lightbox-image-3" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3555" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Viminacium2.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Viminacium2.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Viminacium2-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Viminacium2-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><strong>Trdnjava Ram</strong> je najmogočnejša srednjeveška trdnjava ob Donavi, ki jo je leta 1483 dal sezidati sultan Bajazit II, sicer ded <strong>Sulejmana Veličastnega.</strong> O njenem <strong>imenu</strong> obstajata vsaj dve teoriji. Po prvi naj bi sultan počival na bregu Donave s <strong>čudovitim pogledom</strong> na reko in na ogrsko stran Donave, za molitev pogrnil svoj<strong> ihram</strong> in zaspal. Ko se je kot prerojen zbudil, je naročil, naj mu na prostoru njegovega ihrama zgradijo trdnjavo, ki naj bi po <strong>ihramu</strong> dobila ime. Po drugi pa naj bi že <strong>Kelti</strong> na tem mestu imeli <strong>svetišče</strong>, ki se mu je po keltsko reklo <strong>hram</strong>, in h na začetku besede se je sčasoma izgubil … O zgodovini trdnjave Ram nam je mojstrsko pripovedoval kustos <strong>Ilija Jacanović</strong>, ki nazorno pokaže tudi to, kako je bila trdnjava zgrajena po starem otomanskem <strong>aršinskem</strong> merskem sistemu. Aršin je namreč <strong>laket,</strong> pri čemer se meri od ramen do prstov na roki. In res, od stopnic do odprtin na vrhu trdnjave, vse je umerjeno na <strong>aršin</strong>. Z vrha trdnjave so menda najlepši <strong>sončni zahodi</strong> – o tem je pisal celo National Geographic &#8211; in že zato se tja velja še vrniti.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ram1.jpg" data-rel="lightbox-image-4" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3557" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ram1.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ram1.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ram1-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ram1-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ram2.jpg" data-rel="lightbox-image-5" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3558" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ram2.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ram2.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ram2-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ram2-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>&nbsp;<iframe loading="lazy" title="YouTube video player" src="https://www.youtube.com/embed/Y7CAHmcH9wE" width="100%" height="420" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe></p>
<p>V bližini kraja Veliko Gradište je <strong>Srebrno jezero,</strong> ki je pravzaprav mrtvica ob desnem bregu Donave, in doživlja v zadnjem času <strong>turistični preporod.</strong> Nepremičnine tam rastejo kot gobe po dežju in se menda tudi takoj prodajo. Vsi si želijo pogled na jezero, ki se ob dotiku <strong>sončnih žarkov</strong> posrebri … A nedaleč od tam je še en zaklad –<strong> trdnjava Golubac</strong> iz 14. stoletja, ki so jo s pomočjo evropskih sredstev med leti 2014 in 2019 zgledno<strong> rekonstruirali</strong> in pripravili za oglede. Trdnjava stoji na mestu, kjer se <strong>Donava</strong> na vsej svoji poti najbolj razširi (širina je tam kar 6,5 km), nato pa se zoži v <strong>sotesko Đerdap.</strong> V srednjem veku je bila prizorišče številnih bitk, zlasti med Osmanskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, večkrat je menjala lastnika med Turki, Bolgari, Ogri, Srbi in Avstrijci ter uspešno odbila več kot <strong>120 osvajalskih napadov.</strong> Turistične <strong>rečne ladje</strong> se tam obvezno ustavijo, manjše ladjice pa obiskovalcem omogočajo pogled nanjo od tam, od koder je <strong>najlepša</strong> – z Donave.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Vlakec.jpg" data-rel="lightbox-image-6" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3560" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Vlakec.jpg" alt="" width="770" height="578" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Vlakec.jpg 770w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Vlakec-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Vlakec-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 770px) 100vw, 770px" /></a></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Golubac.jpg" data-rel="lightbox-image-7" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3561" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Golubac.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Golubac.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Golubac-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Golubac-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>Golubac je tudi izhodišče za ogled enega <strong>najbolj obiskanih</strong> samostanov v Srbiji – <strong>Tumane</strong>, ki ga spremljajo številna pričevanja in zgodbe o nenadnih <strong>ozdravitvah.</strong> V samostanski cerkvi so <strong>relikvije</strong> Svetega Zosima Tumanskega, Svetega Jakoba in ikona Matere Božje Kurskaje. Ikona, ki sicer izvira iz samostana v bližini ruskega mesta Kursk, zdaj pa je že več kot 80 let v <strong>samostanu Tumane</strong>, naj bi bila zaslužna za <strong>številne čudeže</strong> in ozdravitve, zato se pred njo zgrinjajo verniki iz vse Srbije, ki upajo na <strong>božjo pomoč.</strong> Običajno je tam velika gneča, na parkirišču se ob pomembnejših <strong>verskih dogodkih</strong> znajde tudi več kot 100 avtobusov, zato je za <strong>ogled notranjosti</strong> treba imeti tudi nekaj sreče, ali pa potrpežljivo počakati v vrsti.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane1.jpg" data-rel="lightbox-image-8" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3562" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane1.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane1.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane1-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane1-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane3.jpg" data-rel="lightbox-image-9" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3563" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane3.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane3.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane3-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane3-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane2.jpg" data-rel="lightbox-image-10" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3564" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane2.jpg" alt="" width="900" height="674" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane2.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane2-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Tumane2-768x575.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>Nastanek kulture <strong>Lepenskega vira</strong> sega v čas okrog 7000 let pr. n. št. Prva arheološka izkopavanja so začeli <strong>leta 1965</strong>, dve leti kasneje so našli najpomembnejše odkritje – <strong>mezolitske skulpture,</strong> po katerih danes Lepenski vir poznajo po<strong> vsem svetu.</strong> Ker se je gladina Donave ob gradnji hidroelektrarne Đerdap zvišala, so izkopavanje leta 1971 končali in celotno najdišče <strong>prenesli</strong> skoraj 30 m višje. Današnja prezentacija odlično prikazuje <strong>bivališča</strong> takratnih prebivalcev, ki so v različnih <strong>fazah razvoja</strong> prešli od lovcev in nabiralcev do poljedelcev in živinorejcev. Okrog leta <strong>4500 pr. n. št.</strong> je življenje na Lepenskem viru zamrlo, ker so prebivalci odšli iskat večje <strong>obdelovalne</strong> površine. V centru za obiskovalce so razstavljene najpomembnejše arheološke najdbe, številni sodobni <strong>avdio vizuelni</strong> pripomočki pa 9000 let staro kulturo približajo obiskovalcem.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Lepenski1.jpg" data-rel="lightbox-image-11" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3565" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Lepenski1.jpg" alt="" width="800" height="600" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Lepenski1.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Lepenski1-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Lepenski1-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></a><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Lepenski2.jpg" data-rel="lightbox-image-12" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3566" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Lepenski2.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Lepenski2.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Lepenski2-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Lepenski2-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>Pohajkovanje po turističnih znamenitostih velja popestriti z obiskom <strong>Rogljevačkih </strong>ali <strong>Rajačkih pivnic</strong> (ali pimnic) v Negotinski krajini. Gre za stare <strong>kamnite hiše</strong> ali vinske kleti, najstarejše izvirajo iz 18. stoletja, skupaj pa jih je okrog 120. Temu delu <strong>Negotinske krajine</strong> pravijo tudi <strong>srbska Burgundija</strong>, saj naj bi bili struktura tal, nadmorska višina in podnebne razmere zelo podobne kot v znameniti francoski <strong>vinski</strong> pokrajini. V času bolezni vinske trte (filoksere), ki je konec 19. stoletja uničila francoske vinograde, so vino iz teh krajev <strong>izvažali</strong> tudi v Francijo. V današnjem času pivnice obišče kar precej turistov, ki še posebej cenijo vino iz avtohtonih sort <strong>prokupac, tamjanika </strong>in<strong> bagrina.</strong> Danes je nekaj kamnitih hišk zapuščenih in praznih, a zanimanje <strong>vinskih turisto</strong>v in dejstvo, da Rogljevačke, Rajačke in Štubičke pivnice kandidrajo za vpis na <strong>Unescov</strong> seznam dediščine, vseeno daje upanje na lepo prihodnost teh <strong>slikovitih</strong> vinskih kleti.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Pimnice2.jpg" data-rel="lightbox-image-13" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3567" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Pimnice2.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Pimnice2.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Pimnice2-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Pimnice2-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Pimnice1.jpg" data-rel="lightbox-image-14" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3568" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Pimnice1.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Pimnice1.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Pimnice1-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Pimnice1-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>Prave skrivnosti so nas pričakale v <strong>Homoljskih planinah</strong> blizu Kučeva, kjer so večinsko prebivalstvo <strong>Vlahi</strong>. Danes seveda vsi govorijo srbsko, a še je živa tudi vlaška govorica, ki je še najbolj podobna bolj arhaični <strong>romunščini.</strong> Ohranili so tradicionalne <strong>vlaške noše</strong> in veliko starih običajev, lahko smo opazovali <strong>ples rusalk</strong> in padanje v <strong>trans</strong> ene od njih. Na prvi pogled kar malo strašljivo, saj gre za izgovarjanje <strong>magičnih besed</strong> ob glasbi, rusalka v transu pa trza in ne komunicira z drugimi, a gre za tradicionalno <strong>izganjanje zlih duhov,</strong> in po koncu obreda je bila rusalka videti povsem v redu … Na poti do <strong>Dubočke pečine,</strong> ki ima prav tako poseben pomen v verovanju ljudi iz teh krajev, smo opazili nenavadne<strong> brvi čez potok,</strong> ter slike in cvetje na deblih dreves. Po starem običaju naj bi brv čez vodo pomagala <strong>pokojniku</strong> na poti v raj.</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Rusalke.jpg" data-rel="lightbox-image-15" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3569" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Rusalke.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Rusalke.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Rusalke-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Rusalke-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Brv.jpg" data-rel="lightbox-image-16" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3570" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Brv.jpg" alt="" width="800" height="600" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Brv.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Brv-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Brv-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></a></p>
<p>Tradicionalno glasbilo teh je <strong>bušin </strong>ali <strong>rikal,</strong> katerega način izdelave je znanje, ki prehaja iz roda v rod. Uporabljali so ga <strong>pastirji</strong>, ki so se z njim klicali s hriba na hrib, in nekoliko spominja na dolgi <strong>rog,</strong> kot jih imajo ponekod v avstrijskih in švicarskih gorah. Ni pa zahtevna le izdelava, tudi <strong>trobljenje</strong> vanj preizkušeno zahteva kar nekaj izkušenj in – <strong>sape</strong>. V bližnji<strong> reki Pek</strong> pa, danes bolj kot turistično posebnost, na stari način <strong>izpirajo zlato,</strong> tako da ga ujamejo v <strong>zlato runo</strong> – ovčjo kožo. Od zlata, ki ga je mogoče tako pridobiti, se <strong>obogateti</strong> ravno ne da, se pa drobci še najdejo. A <strong>ni vse zlato, kar se sveti</strong> – v reki je tudi kar nekaj <strong>bakra,</strong> saj so v bližini velika nahajališča in rudnik <strong>Majdanpek.</strong></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Busin.jpg" data-rel="lightbox-image-17" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3571" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Busin.jpg" alt="" width="800" height="600" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Busin.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Busin-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Busin-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></a></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Zlato.jpg" data-rel="lightbox-image-18" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3572" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Zlato.jpg" alt="" width="900" height="674" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Zlato.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Zlato-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Zlato-768x575.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p>Na koncu je treba povedati še nekaj o <strong>hrani in pijači</strong> v vzhodni Srbiji. Najprej – če ste hoteli <strong>shujšati,</strong> kar pozabite na to ali pa prestavite potovanje. Tradicionalna, že pregovorna s<strong>rbska gostoljubnost</strong> ter na mizi vedno obilo odlične hrane, ki je ne sme zmanjkati, pač nista recept za vitkost. Zato pa bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji <strong>jedi z žara</strong>, od čevapčičev in pleskavic do klobasic, pa pečenega svinjskega in jagnječjega mesa, odličnih postrvi, poskusili bodo <strong>vlaški kačamak</strong> – polento, ki jo razrežejo z vrvico, pa polnjene gobice in zelenjavo na žaru …</p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Cevapi.jpg" data-rel="lightbox-image-19" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3573" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Cevapi.jpg" alt="" width="800" height="600" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Cevapi.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Cevapi-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Cevapi-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></a></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ribe.jpg" data-rel="lightbox-image-20" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3574" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ribe.jpg" alt="" width="900" height="675" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ribe.jpg 900w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ribe-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Ribe-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /></a></p>
<p><strong>Vinska ponudba</strong> je iz leta v leto boljša in vinsko spremljavo vam bodo marsikje znali primerno ponuditi, <strong>pivoljubci</strong> imajo tudi kar nekaj izbire piva iz večjih pivovarn, le <strong>craft</strong> ponudba še malo šepa. Zato pa je bogata ponudba <strong>žganjic</strong> oz. rakije, od bolj tradicionalnih slivovke in dunje (kutine) do marelice, poskusili pa smo tudi zelo dober <strong>calvados.</strong></p>
<p><a href="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Kalvados.jpg" data-rel="lightbox-image-21" data-rl_title="" data-rl_caption="" title=""><img loading="lazy" decoding="async" class="aligncenter size-full wp-image-3575" src="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Kalvados.jpg" alt="" width="800" height="600" srcset="https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Kalvados.jpg 800w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Kalvados-300x225.jpg 300w, https://www.moj-kovcek.si/wp-content/uploads/2023/06/Kalvados-768x576.jpg 768w" sizes="(max-width: 800px) 100vw, 800px" /></a></p>
<p>Čarov vzhodne Srbije je veliko in tudi če si<strong> na poti</strong> nekaj dni, se ti vedno zdi, da si kaj izpustil. A kot pravijo – nič hudega, razlog več, da se <strong>kmalu spet vrneš.</strong></p><p>The post <a href="https://www.moj-kovcek.si/zakladi-in-skrivnosti-vzhodne-srbije/">Zakladi in skrivnosti vzhodne Srbije</a> first appeared on <a href="https://www.moj-kovcek.si">Moj kovček</a>.</p>]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
