Besedilo in fotografije: Matjaž Markič

Šumadija, pokrajina v osrednji Srbiji, je znana po dobrih vinih, pokrajina pa hitro marsikoga spomni na italijansko Toskano. Primerjava se ponuja sama po sebi in nič čudnega ni, da se destinacija vse bolj uveljavlja kot – srbska Toskana. Topola, Oplenac in Šumadija pa skrivajo še veliko zanimivih vinskih in zgodovinskih zgodb, ki čakajo, da jih odkrijemo, po možnosti ob kozarcu odličnega šumadijskega vina in na terasi s pogledom na zeleno pokrajino.

V Šumadiji je danes več kot 40 vinskih kleti, temelje za vinogradništvo pa je na Oplencu in v okolici postavil kralj Aleksander I. Karađorđević, na pobudo katerega so leta 1931 ustanovili Kraljevsko vinarijo, v tistem času eno najboljših vinskih kleti na Balkanu. Po dolgem času so jo leta 2007 spet odprli. V vinski kleti je edinstvena vinoteka več kot 80 let starega vina iz časa srbskih kraljev z več kot 280 steklenicami, ki jih hranijo v kleti 12 m globoko pod zemljo. A steklenic nikoli ne bodo odprli, kaj šele prodali, s tem namreč spoštujejo voljo kralja Aleksandra, ki je v dvorne knjige zapisal, da morajo ostati steklenice shranjene za zgodovino. Kraljevska vinarija je ta čas v temeljiti prenovi, kmalu pa jo bo mogoče spet občudovati v polnem sijaju.

Veliko zaslug za preporod Šumadije kot vinske destinacije v zadnjem času ima Božidar Aleksandrović, lastnik vinske kleti Aleksandrović, ene vodilnih vinskih kleti v Srbiji. Rodbina Aleksandrović se z vinogradništvom ukvarja že več kot 120 let, leta 2000 so zgradili sodobno vinsko klet, danes vzgajajo trto na skoraj 90 hektarjih vinogradov in so največji zasebni vinarji v državi. Obiskali smo njihovo zelo lepo urejeno vinsko klet s prostori za degustacije v Vinči blizu Topole, okušali odlična vina in se prepričali, da več kot 200 mednarodnih nagrad za njihova vina ni naključje. Sicer pa – Vinča je bila v rimskih časih Vincea, v srednjem veku pa Vinica, kar pove vse o tradiciji pridelave vina v teh krajih.

V vinski kleti Aleksandrović so še posebej ponosni na vino Trijumf, ki je povezano s čisto posebno zgodbo. Ko je namreč nekdanji priznani dvorni vinar Živan Tadić, ki je po vojni emigriral v Kanado, leta 1992 izvedel, da Aleksandrovićevi obujajo vinarsko tradicijo na Oplencu, jim je poslal že porumeneli originalni recept oz. sortno strukturo vina Trijumf, ki so ga pred vojno pili na številnih evropskih dvorih, in jim s tem simbolično predal v roke štafeto najboljših vinarjev. Danes imajo slavno vino v prestižnem delu svoje ponudbe, sicer pa je njihova vina mogoče najti na vinskih kartah najboljših restavracij po svetu – od Japonske in Kitajske do Rusije in zahodne Evrope (tudi Slovenije!), dokaz kakovosti pa je tudi uvrstitev njihovih vin v sloviti muzej vina v francoskem Bordeauxu.

O vzponu vinogradništva v Šumadiji in predvsem okolici Topole govori podatek, da je samo v bližnjem Lipovcu kar 12 vinskih kleti, med njimi je najbolj znana Chateau Prince, pozornost pa zbujajo tudi vinogradi in vinska klet Djoković, ki jo je tam postavil slavni teniški igralec Novak Djoković. Kot je povedala direktorica turistične organizacije Oplenac Topola Sladjana Glišić, se vinski turizem zelo dobro razvija in privablja v regijo številne obiskovalce. Samo na tradicionalni Oplenački trgatvi, folklorni prireditvi, ki jo pripravljajo že vse od leta 1962 (letos bo 11., 12. in 13. oktobra), naštejejo vsako leto v treh dneh več kot 200.000 obiskovalcev. Novost je tematska vinska pot, ki jo lahko prilagodijo željam gostov, na njej pa obiščejo nekatere vinske kleti in spoznavajo tudi kulturno zgodovinske znamenitosti.

Glede namestitve je opazen velik napredek. V vinski kleti Aleksandrović nudijo tudi sobe za goste, možno pa je tudi prenočevanje v kateri od počitniških hiš (nekatere imajo bazen) s pogledi na vinograde. Še korak dlje so šli v Country Clubu Zdravkovac v Jarmenovcih, kjer v lepem okolju na 600 m nadmorske višine na obronkih gore Rudnik (prva gora južno od Karpatov) zlahka spet najdemo primerjave s Toskano. Prenočiti je mogoče v ličnih hišicah, ki so do polovice vkopane v zemljo in zato tudi v vročini prijetno hladne, ali pa v okusno urejenih sobah za goste (skupno imajo 53 ležišč). Gostom so na voljo so trije zunanji bazeni, velika terasa s prelepimi pogledi na okolico, ter čist zrak, ki ima menda celo zdravilne terapevtske učinke. V okolici je veliko označenih sprehajalnih poti, podati se je mogoče na najlepše vrhove Rudnika, med njimi na Ostrvico (758 m), ostanek nekdanjega vulkana, ki je proglašen za naravni spomenik, ali pa na najvišji 1132 m visoki Cvijićev vrh.

V Topoli so v prvi polovici junija pripravili že 10. festival šumadijskih vin – tokrat je zaradi prenove Kraljevske vinarije potekal na vrtu pred Karađorđevim konakom v središču Topole, kar se je izkazalo za odlično zamenjavo. Na njem se je predstavilo 27 vinarjev in vinskih kleti iz Šumadije, ki so za degustacijo pripravili 150 različnih vin, ob tem so v vinogradniški hiši na Oplencu odprli likovno razstavo Umetnost in vino, za glasbeno spremljavo in prijetno vzdušje pa je poskrbel jazz kvartet. Vsekakor še en dogodek, s katerim Šumadijo uspešno uvrščajo na mednarodni vinski zemljevid ter skrbijo za večjo prepoznavnost šumadijskih vin, ki si to glede na kakovost zagotovo zaslužijo.

A v Topolo in na Oplenac vendarle ne pridemo samo zaradi vina. Topola je namreč kraljevsko mesto in na vrhu Oplenca stoji cerkev Sv. Jurija, v kateri so pokopani člani dinastije Karađorđević, med njimi trije srbski in dva jugoslovanska kralja, ter njihovi družinski člani – skupaj šest generacij. Cerkev je dal leta 1910 postaviti kralj Petar I. Karađorđević in je pravi arhitekturni in umetnostni biser. Kamenčki mozaika v cerkvi so narejeni v neverjetnih 15.000 odtenkih, koščkov mozaika je kar 40 milijonov, mozaiki pa se razprostirajo na več kot 3.500 kvadratnih metrih. Zunanjost cerkve je obložena z belim marmorjem, ki prihaja z bližnje planine Venčac. Kralj Petar I. ni dočakal konca gradnje (ki je zaradi balkanskih vojn in prve svetovne vojne vmes zastala), saj je leta 1921 umrl, dokončana je bila v času njegovega naslednika Aleksandra I.

Poleg razkošne notranjosti cerkve in kripte pozornost in zanimanje zbudi še ena zgodba, povezana z reliefno sliko zadnje večerje, narejeno iz biserne matice v Jeruzalemu, ki je na ogled v hiši kralja Petra (v njej je kralj bival večji del gradnje, ki jo je osebno nadzoroval). Dragoceno ikono je namreč na pogrebu kralja Aleksandra I. leta 1934 opazil visoki nemški nacistični uradnik Herman Göring, kasnejši poveljnik nemškega letalstva, in si jo očitno zaželel. Ko je Nemčija leta 1941 okupirala Jugoslavijo, je Göring takoj poslal v Oplenac svojega odposlanca, da je pridobil ikono in s tem prehitel Heinricha Himmlerja, ki jo je prav tako imel na seznamu želja kot del iskanja svetega grala… O tem, kako je slika prišla nazaj, obstajata dve teoriji, najverjetneje pa jo je s pomočjo žene kustosinje med zaplenjenimi umetninami izsledil zbiratelj umetnin Ante Topić Mimara in jo vrnil na Oplenac.

Topola, Oplenac in Šumadija skrivajo še veliko zanimivih vinskih in zgodovinskih zgodb, ki samo čakajo, da jih odkrijemo. Ob kozarcu izbornega šumadijskega vina in na terasi s pogledom na zeleno pokrajino je to lahko prav prijetno opravilo…