Ali lahko fotografiranje drevesa, sprehod v naravi ali prijava odvrženih odpadkov nekega dne pripeljejo do zasaditve novega drevesa? V hrvaški občini Sirač je odgovor postal zelo konkreten. Na javnih površinah so namreč zasadili 22 večjih dreves, tudi v bližini vrtca. S tem se je začelo novo poglavje digitalnega ekološkega projekta PicusGO, ki želi vsakodnevne navade ljudi povezati s konkretnimi dejanji za ohranjanje okolja.
Prva zasaditev je rezultat več kot leto dni dela in več kot 50.000 okoljskih aktivnosti skupnosti, zbrane okoli projekta. Njegova ideja je preprosta: spodbuditi ljudi, da več časa preživijo v naravi, bolje spoznajo svoje okolje in hkrati naredijo nekaj koristnega za lokalno skupnost. Namesto da bi ekologija ostala zgolj pri opozarjanju na krčenje gozdov, odpadke in ogrožanje narave, pa PicusGO išče načine, kako skrb za okolje narediti zanimivo, dostopno in del vsakdanjega življenja.
Od igre do resničnega zelenega odtisa – PicusGO je digitalni ekosistem, ki povezuje igro, raziskovanje, fotografiranje in izobraževanje z dejavnostmi v naravi. Uporabniki, imenovani rangerji, raziskujejo okolico, fotografirajo drevesa, beležijo opažanja ter sodelujejo v različnih okoljskih aktivnostih. Za svoje prispevke napredujejo po ligaškem sistemu, dolgotrajnejše sodelovanje pa je lahko nagrajeno z lastnim drevesom, zasajenim v lokalnem okolju. Tako se digitalna aktivnost ne konča na zaslonu, temveč pusti resničen in trajen pečat v prostoru, ki si ga delimo.
Skozi Pragozd do lastnega drevesa – »V PicusGO je sedem lig, najvišja med njimi pa se imenuje Pragozd. Do nje je mogoče priti z aktivnim sodelovanjem, trudom in vztrajnostjo. Rangerji, ki dosežejo najvišjo ligo in v njej ostanejo štiri tedne, pridobijo pravico do zasaditve drevesa s svojim imenom. Nato se z občino dogovorimo o lokaciji in organiziramo zasaditev,« pojasnjuje Ivan Žuna, ustanovitelj in direktor podjetja Agilos IT ter pobudnik projekta PicusGO. Zanimivo je, da je njegov priimek Žuna v hrvaščini tudi poimenovanje za žolno, katere latinsko ime je Picus. Tako je nastal PicusGO, ki ima za zaščitni znak prav to ptico. Drevo je po njegovih besedah več kot nagrada, je priznanje za vloženi čas in trud, hkrati pa prispevek k prostoru, ki ga uporabljajo vsi prebivalci. Ranger se lahko k svojemu drevesu vrača, ga pokaže družini ali prijateljem in spremlja njegovo rast.
Dve drevesi za lokalni vrtec – V Siraču je takšna nagrada prvič dobila konkretno podobo. Med najaktivnejšimi rangerji sta tudi Danijel in Nataša Popovački, ki sta si z udejstvovanjem prislužila drevesi. Ker Nataša prihaja iz Sirača, sta se odločila, da bosta dve drevesi in klop postavila na dvorišču lokalnega vrtca, kar ima še posebno simboliko. Otroci bodo lahko spremljali rast novih dreves, njihove krošnje pa bodo sčasoma zagotavljale prijetno senco. Zasaditev večjih, že odraslih dreves je finančno zahteven projekt, zato je bila pomembna tudi podpora gospodarstva. »Tudi župan občine Sirač Igor Šupan je pobudo podprl, zato je prerasla v skupno akcijo prebivalcev tega slikovitega kraja,« pripoveduje Žuna.
Drevo je nagrada in prispevek skupnosti – Zasaditev 22 dreves seveda ne bo ustavila globalnega krčenja gozdov. Namen pobude je predvsem pokazati, da se spremembe lahko začnejo na lokalni ravni. Novo drevo pomeni več zelenja, zgodba o njegovem nastanku pa lahko spodbudi tudi druge, da postanejo pozornejši do okolja in se vključijo v podobne dejavnosti. PicusGO razvija tudi sistem, prek katerega lahko opažanja rangerjev postanejo dostopna mestom in občinam. Prek posebnega spletnega portala lahko lokalne oblasti dostopajo do podatkov o drevesih ter prijav morebitnih bolezni, invazivnih vrst, odpadkov in nevarnosti. Takšne informacije jim pomagajo pri prepoznavanju težav in določanju prednostnih nalog. Fotografija ali prijava sama po sebi sicer še ne reši problema, lahko pa pomeni pomemben prvi korak k ukrepanju pristojnih služb.
Tehnologija, ki ljudi vabi v naravo – Ob povezovanju ekologije in mobilne aplikacije se zastavlja vprašanje, ali takšen pristop ne spodbuja še več časa pred zasloni. V ekipi PicusGO menijo, da je pomembno predvsem, kako tehnologijo uporabljamo. Njihov cilj ni zadrževati ljudi ob mobilnih telefonih, temveč jih spodbuditi, da se odpravijo v naravo, raziskujejo okolico in postanejo pozornejši na svet okoli sebe. »Fotografiranje drevesa je lahko prvi korak k vzpostavljanju odnosa z naravo. Človek se ustavi, si drevo ogleda, opazi njegove značilnosti in ga začne dojemati kot nekaj več kot le del pokrajine. Ko takšne izkušnje povežemo z informacijami in konkretnimi okoljskimi akcijami, ustvarimo priložnost za dolgoročnejše sodelovanje,« pravi Žuna. Skrb za naravo se ne začne nujno z velikim projektom. Dovolj je, da začnemo v svojem neposrednem okolju.
Pripravila: Alma Premerl Zoko
Fotografije: Nikola Zoko
Če imate radi naravo in doživetja v naravnem okolju, vam priporočamo v branje prispevek Turistične kmetije – kjer se tradicija prepleta z nepozabnimi doživetji.