Pripravil: Matjaž Markič

Jezero, gore in zelena narava, bizantinske cerkve, tradicionalne taverne z odlično kulinariko ter živahne lokalne šege in navade so značilnosti regije Kastoria v Zahodni Makedoniji. Kastoria  ponuja nekoliko drugačen obraz Grčije, kakršne morda še ne poznate. Takšen, ki ga velja odkriti tudi zunaj poletne sezone, saj je privlačna za obisk tudi spomladi, jeseni in pozimi.

Če Grčijo običajno povezujemo z modrim morjem, otoki in sončnimi plažami, Kastoria pokaže precej drugačno podobo te med popotniki zelo priljubljene sredozemske države. Slikovita regija na severu Grčije obiskovalca očara z jezerom Orestiada, gorami, zeleno naravo, bogato zgodovino in predvsem bolj umirjenim, avtentičnim utripom. Njeno središče je mesto Kastoria, slikovito umeščeno na polotok ob jezeru. Sprehod ob vodi je eno najlepših doživetij, saj je jezero obdano z zelenjem in gorami, na njegovih obalah pa je mogoče opazovati več kot 200 vrst ptic.

Predstavitev slovenskim turističnim novinarjem – Regijo Kastoria so izbranim gostom in slovenskim turističnim novinarjem predstavili v prostorih grškega veleposlaništva. Ob uglajenem gostitelju, veleposlaniku Grčije v Sloveniji Athanasiosu Kotsionisu, sta goste nagovorila tudi župan mesta Kastoria Giannis Korentsidis ter vodja predstavništva grške turistične organizacije GNTO v Beogradu, ki pokriva tudi Slovenijo, George Kakoutis. Predstavitev je razkrila številne zanimivosti manj znanega grškega turističnega bisera. Kastoria je še posebej zanimiva za popotnike, ki iščejo aktivni oddih, pohodništvo, kolesarjenje, vodne aktivnosti, dobro hrano in stik z lokalnim okoljem.

Mesto z bogato zgodovino – Posebnost Kastorie je več stoletij stara tradicija izdelovanja in trgovine s krznom, ki je pomembno zaznamovala razvoj mesta. V starih mestnih četrtih, med njimi je posebej slikovit Doltso, stojijo tradicionalne meščanske hiše iz 17. in 18. stoletja, ki pričajo o nekdanjem bogastvu, mesto pa krasijo številne bizantinske cerkve. Zanimivost za ljubitelje zgodovine je prazgodovinska naselbina Dispilio v bližini mesta. Na območju ob jezeru so odkrili ostanke jezerske naselbine iz 5. tisočletja pred našim štetjem, vključno z znamenito leseno ploščico z vrezanimi znaki. Najdišče ponuja zanimiv vpogled v življenje ene najstarejših znanih jezerskih skupnosti v Evropi. Kastoria je tudi odlična izhodiščna točka za raziskovanje gorovij Grammos in Vitsi. Pohodniške poti različnih zahtevnosti vodijo skozi gozdove in gorsko pokrajino, pozimi pa je v bližini tudi smučarski center Vitsi.

Okusi Kastorie: od jezerskih rib do velikanskega fižola – Tudi kulinarika je pomemben del doživetja slikovite regije Kastoria, saj v lokalnih tavernah strežejo odlične tradicionalne jedi Zahodne Makedonije. Zaradi jezera imajo svoje stalno mesto na jedilnikih sladkovodne ribe, okoliške gore in gozdovi pa prispevajo gobe in druge sezonske sestavine. Ena od kulinaričnih posebnosti regije je znameniti velikanski beli fižol Kastoria. Pripravljajo ga na različne načine, med najbolj priljubljenimi pa je Gigantes Plaki. Fižol se počasi peče v pečici s paradižnikom, čebulo, česnom, olivnim oljem in zelišči, rezultat pa je nasitna in nadvse aromatična jed. Ob tradicionalnih jedeh se lepo podajo lokalna vina, med drugim odlična organska vina vinske kleti Ktima Stergiou, ki smo jih lahko degustirali tudi na predstavitvi.

Jeseni in pozimi je zelo živahno – Kastoria ni destinacija samo za tople mesece. Jeseni jo zaznamujejo barve gozdov in lokalna kulinarika, pozimi pa sneg, gore in zimske aktivnosti. Takrat pridejo do izraza tudi tradicionalne prireditve, med katerimi izstopa Ragoutsaria, živahni pustni običaj z maskami, glasbo in uličnim rajanjem, ki po svojem značaju nekoliko spominja na ptujsko kurentovanje. »Za goste iz Slovenije je Kastoria zanimiva predvsem kot nekoliko drugačna, bolj mirna in avtentična Grčija brez množičnega obalnega turizma. Slovenskim obiskovalcem lahko ponudi jezero in gore, pohodništvo, dobro hrano, vino ter majhne kraje, kjer je mogoče destinacijo doživeti bolj sproščeno in v stiku z domačini. Kastoria je zato odlična izbira za tiste, ki želijo Grčijo spoznati tudi skozi naravo, kulturo, kulinariko in pristno gostoljubje,« je v kratkem pogovoru za Moj kovček povedal župan mesta Giannis Korentsidis.

Kastoria je tako Grčija nekoliko drugače: manj množična, bolj zelena in gorska ter z močnim občutkom za lokalno tradicijo. Destinacija za tiste, ki želijo namesto ležalnika ob morju odkriti jezero, namesto hotelskega kompleksa majhno taverno in namesto hitenja skozi znamenitosti nekaj dni preprosto uživati v ritmu severne Grčije.

Fotografije: Greek National Tourist Board, Peter Irman in Matjaž Markič

Pa še en namig za ljubitelje narave in potovanj – priporočamo vam v branje prispevek Planina Golija in kanjon Uvac – divja lepota Srbije.

The post Kastoria – Grčija, kakršne morda še ne poznate first appeared on Moj kovček.

Banja Luka je mesto, ki ga je težko spraviti v eno samo predstavo, saj je hkrati zgodovinsko in mladostno, umirjeno in živahno, zeleno in urbano. Skozi mesto teče reka Vrbas, ena njegovih najbolj prepoznavnih naravnih značilnosti, ob rečnih bregovih pa se prepletajo ostanki različnih obdobij, kultur in civilizacij. Mesto ob Vrbasu obiskovalca preseneti na vsakem koraku.

Mesto, ki ga je zaznamovala zgodovina – Banja Luka je nastajala na območju, kjer so se skozi stoletja srečevali različni svetovi. Na prostoru današnjega mesta najdemo sledi antike, srednjega veka, osmanskega obdobja in poznejše avstro-ogrske ter jugoslovanske zgodovine. Najstarejše jedro mesta je povezano s trdnjavo Kastel ob Vrbasu, ki je danes eden njegovih najbolj prepoznavnih simbolov in najstarejši zgodovinski spomenik Banje Luke. Na njenem območju so bili najdeni sledovi od prazgodovine do rimskega, slovanskega in osmanskega obdobja, zanimivo pa je, da Banja Luka nikoli ni bila prestolnica. O izvoru imena kroži več teorij, najverjetneje pa je dobila ime po tem, da so v njeni bližini številni termalni izviri – banje. Danes je največje mesto in upravno-politično središče Republike Srbske.

Potres je za vedno spremenil podobo Banja Luke – Mesto je 27. oktobra 1969 prizadel uničujoč potres, glavni sunek je imel magnitudo 6,4 po Richterjevi lestvici oz. intenziteto osme stopnje po Mercallijevi lestvici. Zaradi močnega predhodnega sunka je bila k sreči večina stavb in šol praznih, kar je preprečilo veliko večje število žrtev. Umrlo je 15 ljudi, več kot 1100 jih je bilo poškodovanih, mesto pa je utrpelo ogromno materialno škodo, popolnima uničenih je bilo 86.000 stanovanj. Potres je za vedno spremenil podobo Banje Luke. Številne stare stavbe so bile porušene, druge so morali obnoviti, mesto pa je dobilo povsem nov arhitekturni obraz. Na Trgu Krajine še danes stoji ura, ki je obstala ob 9.11 in je postala eden od najbolj pretresljivih spominov na katastrofo.

Hram Kristusa Odrešenika in džamija Ferhadija – V središču mesta je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Hram Kristusa Odrešenika. Zlato obarvane kupole, rdeči in rumeni kamniti deli ter mogočna arhitektura ga naredijo za eno od dominant mestnega središča. Današnji hram je povezan z zgodovino prvotne pravoslavne cerkve, ki je bila med drugo svetovno vojno porušena. Gradnja sedanjega hrama se je začela v 90. letih prejšnjega stoletja, dokončan pa je bil leta 2004. Le nekaj minut hoje stran je džamija Ferhadija, ena najpomembnejših osmanskih stavb v mestu. Ferhadija je bila zgrajena v 16. stoletju in je bila v potresu leta 1969 močno poškodovana. Med vojno je bila leta 1993 popolnoma porušena, nato pa je bila na podlagi zgodovinske dokumentacije in arheoloških raziskav v celoti obnovljena ter leta 2016 ponovno odprta.

Kastel – trdnjava, ki živi tudi danes – TrdnjavaKastel stoji neposredno ob Vrbasu in je eden od prepoznavnih simbolov mesta. Na tem območju so arheologi našli sledove neolitske naselbine, rimska Castra pa je bila pomembno naselje ob prometni poti med današnjo Dalmacijo in dolino Save. Mogočni zidovi danes niso več namenjeni obrambi, ampak kulturi, druženju in prireditvam. V notranjosti trdnjave je tudi poletni oder, zato Kastel v toplih mesecih postane prizorišče koncertov, festivalov, predstav in drugih dogodkov. Sprehod po starih zidovih in pogled proti Vrbasu pa je že samo po sebi posebno doživetje.

Gospodska ulica je srce mestnega utripa – Iz Kastela se lahko odpravite proti središču in naprej do Gospodske ulice. Uradno se sicer imenuje Ulica Veselina Masleše, vendar jo domačini poznajo predvsem kot Gospodsko. To je mestna peš cona, namenjena počasnemu sprehodu, nakupovanju, posedanju ob kavi in opazovanju mestnega življenja. Ob njej in v njeni bližini so trgovine, slaščičarne, kavarne, restavracije ter pomembne mestne stavbe. Banja Luka pa po sončnem zahodu nikakor ne zaspi. Prav nasprotno. Mesto ima izrazito živahno nočno življenje, od mirnejših kavarn in vinskih barov do lokalov z živo glasbo, klubov in prizorišč, kjer se igra vse od domače glasbe do rocka, popa, elektronske glasbe in jazza.

Vrbas – reka, ki določa mesto – Reka Vrbas ni samo kulisa, ampak je del identitete mesta. Ob njej so sprehajališča, plaže, izletniške točke, športna prizorišča in lokali, ko se odpravite iz mestnega središča, pa dobi še drugačen obraz in pomen. Vrbas je priljubljen med kajakaši, kanuisti in predvsem raftarji. Posebnost reke so kombinacije mirnih odsekov in brzic, zaradi katerih je primerna tako za sproščeno doživetje kot za bolj adrenalinske spuste. Posebej slikovit je kanjon Tijesno, skozi katerega se Vrbas prebija med strmimi skalnimi stenami. Kanjon je dolg približno pet kilometrov in je poleg raftinga priljubljen tudi med plezalci. Rafting na Vrbasu je mogoče doživeti tudi brez predhodnega znanja, saj za obiskovalce poskrbijo izkušeni skiperji Rafting centra Kanjon, dobijo pa tudi ustrezno opremo.

Banj brdo in pogled na mesto  – Za drugačen pogled na Banja Luko se je vredno povzpeti na Banj brdo, ki leži približno pet kilometrov od mesta in se dviga na 431 metrov nadmorske višine. Od tod se Banja Luka pokaže v vsej svoji zeleni razsežnosti z Vrbasom, mestnimi četrtmi in hribi v ozadju. Gozdnato območje nad mestom je priljubljeno izletniško in sprehajalno območje, na njegovem vrhu pa stoji monumentalni spomenik padlim Krajišnikom. Spomenik je delo Antuna Augustinčića, enega najpomembnejših jugoslovanskih kiparjev in avtorja številnih spomenikov. Postavljen je bil leta 1961, izdelan iz belega braškega kamna, njegova mogočna, nekoliko nenavadna oblika pa je dobro vidna tudi od daleč. Žal ga je že precej načel zob časa, zato čaka na temeljito obnovo.

Hotel Bosna – od starega je ostal samo portal – Med mestnimi stavbami ima posebno mesto Hotel Bosna. Njegova zgodovina sega v leto 1885, ko je na tem mestu začela delovati gostilna oz. hotel Bosna, ki je skozi desetletja postal eno od središč družabnega življenja mesta. Potem je prišel potres in stari hotel je bil leta 1969 tako poškodovan, da so ga morali porušiti in zgraditi na novo. Od prvotne stavbe so ohranjeni vhodni stebri oziroma portal, ki še danes spominjajo na nekdanjo podobo hotela. Novi hotel je bil zgrajen na istem mestu in je postal eden od bolj prepoznavnih hotelov sodobne Banje Luke. To je morda eden najboljših primerov, kako je potres spremenil mesto – staro je izginilo, a del spomina je ostal.

Termalna Banja Luka med hoteli in vrelci – Banja Luka ima v svojem imenu pravzaprav že zapisano povezavo z vodo. Termalna tradicija je pomemben del njenega značaja, med zanimivejšimi točkami pa so Terme Banjaluka in Hotel Terme Banjaluka, ki so ga odprli lani in ponuja 52 sodobno opremljenih sob. V neposredni bližini so tudi naravni termomineralni vrelci Vrućica, kjer voda prihaja na površje. V majhnih urejenih bazenčkih v neposredni bližini reke Vrbas se zlasti domačini radi družijo in namakajo v blagodejni in zdravilni topli vodi. To je eden tistih kotičkov mesta, kjer se izkaže, da Banja Luka ne pomeni samo mestnega oddiha, saj lahko dan izpolnite s sprehodom, termalnim sproščanjem in izletom v naravo.

Ko pride čas za hrano: banjaluški čevapi – Banjaluški čevap je ena od gastronomskih posebnosti mesta. Od drugih različic balkanskih čevapčičev, npr. sarajevskih ali leskovačkih, se ločijo predvsem po svoji obliki in polnem, sočnem okusu. Najlažje jih prepoznate po tem, da so oblikovani v ploščice po štiri čevapčiče skupaj, zato meso med peko na žaru bolje ohrani sočnost. Tradicionalno jih postrežejo v lepinji (samunu), z dodatki po lokalnih navadah – in skoraj vedno z vprašanjem, ali boste vzeli eno ali dve porciji. Čevapčiči so tako močno povezani z mestom, da ima Banja Luka tudi svoj Ćevap fest, ki je vedno v prvi polovici septembra in traja dva tedna.

Slastne pite izpod sača – Tradicionalna banjaluška kuhinja pa niso samo čevapčiči, omeniti velja vsaj še pite izpod sača, Sač je težek kovinski pokrov, pod katerim se pita peče, nanj pa se naloži žerjavica. Tako toplota prihaja od spodaj in od zgoraj, pita pa se počasi speče v zelo vročem, enakomernem okolju. Rezultat je značilno hrustljava, rahlo zapečena skorja in sočen nadev. V Banjaluki pod sačem pripravljajo predvsem burek z mesnim nadevom, pite sirnico, zeljanico in krompirušo, poskusili pa smo tudi pito z bučkami. Najbolje jih je jesti takoj, ko pridejo izpod sača, saj je takrat kontrast med hrustljavimi plastmi in vročim, sočnim nadevom najbolj izrazit.

Hotel Jelena in bolj prefinjena stran banjaluške kuhinje – Za drugačen gastronomski užitek je zanimiv Hotel Jelena, le nekaj minut hoje oddaljen od mestnega središča. Njegova restavracija združuje domačo in mednarodno kuhinjo, pri čemer poudarjajo sodobno pripravo tradicionalnih jedi, mediteranske in vegetarijanske jedi ter bogat izbor domačih in tujih vin. Če so čevapi in pite ispod sača okus ulice in tradicije, je Hotel Jelena eden od naslovov, kjer lahko spoznate bolj sodobno, ambiciozno gastronomsko stran Banje Luke pod taktirko chefa Bojana Dragića. V sklopu Hotela Jelena, ki nudi 54 sob in 3 apartmaje, je tudi velik trgovski center z zelo raznoliko ponudbo.

Marija Zvijezda z zgodbo o trapistih – Nekoliko zunaj mestnega središča je samostan Marija Zvijezda. Trapisti iz samostana so pomembno vplivali na razvoj moderne Banja Luke, o čemer priča pred dvema letoma odprt muzej. Samostanska zgodba je tesno povezana s še eno znano banjaluško gastronomsko posebnostjo – sirom Trapist, kakršnega v Mariji Zvijezdi  proizvajajo že od druge polovice 19. stoletja, recept pa je še vedno skrbno varovana skrivnost  S trapisti je povezana tudi banjaluška pivovarska tradicija, saj ima pivo, ki ga danes povezujemo z Banja Luko, korenine prav v dejavnosti trapistov in njihovem gospodarskem razvoju območja. Po muzeju obiskovalce popelje pater Zvonko, ki razloži marsikatero zanimivost, med drugim tudi o večjem številu bratov iz Slovenije, ki so delovali v samostanu.

Za konec pa še žganice iz  Stršljena – Če so čevapi, pite in sir tipični okus Banje Luke, je rakija eden od načinov, kako bolje razumeti krajiško gostoljubnost. V Destilarni Stršljen v Novi Topoli (37 km iz Banja Luke)  iz skrbno izbranega sadja domačih sort, zlasti jabolk, sliv, marelic in kutin, s kombinacijo tradicionalne proizvodnje rakije in sodobno tehnološko opremo kuhajo naravna sadna žganja najvišje kakovosti. Radovedne obiskovalce popeljejo po prostorih, kjer nastaja žganje, imajo pa tudi degustacijski prostor, kjer lahko njihove izdelke spoznajo bolj od blizu. Posebej ponosni so na slivovico Ekselencija, ki je narejena po tradicionalni recepturi iz leta 1950 z območja Grmeča in Sanice ter zori v francoskih hrastovih sodih.

Banja Luka za konec tedna – Banja Luka je mesto, ki ga je najbolje doživeti brez preveč hitenja. Dopoldne se sprehodite po Gospodski ulici, obiščite Hram Kristusa Odrešenika in Ferhadijo, nato nadaljujte do Kastela in ob Vrbasu. Popoldne lahko namenite Banj brdu ali termalnemu oddihu, naslednji dan pa se odpravite proti kanjonu Tijesno in na rafting. Zvečer se vrnite v mesto, naročite banjaluške čevape, kozarec lokalnega piva in pustite, da vas mesto preseneti še s svojo drugo, bolj živahno stranjo … Banja Luka je dovolj blizu, da zanjo ne potrebujete velikega načrta, in dovolj drugačna, da boste imeli občutek, da ste na potovanju. Ni čudno, da smo Slovenci po številčnosti na drugem mestu med obiskovalci mesta iz tujine (na prvem mestu so gostje iz Srbije). Za lažje načrtovanje obiska je na voljo tudi spletna stran banjaluka.si (v slovenskem jeziku!), ki nudi vse potrebne informacije za nepozabno doživetje v Banja Luki.

Če pa bi radi izvedeli še kaj več o Sarajevu, vam priporočamo prispevek Sarajevo – mesto, v katerega se rad vračaš.

The post Banja Luka – mesto ob Vrbasu, ki preseneti na vsakem koraku first appeared on Moj kovček.

Spoznavati Ljubljano z rečne gladine Ljubljanice je vedno znova pravo doživetje. Nizanje slikovitih mestnih vedut, raznolikost predmestja in zelena spokojnost Ljubljanskega barja človeka hitro očarajo. Člani Društva turističnih novinarjev Slovenije smo se o tem prepričali na prav posebnem izletu, s katerim smo proslavili četrt stoletja sodobnih panoramskih voženj po Ljubljanici.

Začetki turistične plovbe v 17. stoletju – Zgodovina plovbe po Ljubljanici je sicer zelo dolga, saj so reko za prevoz in zabavo uporabljali že stoletja. Že Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal o živahnem prometu na reki. Prve vožnje, namenjene izključno užitku in družabnim dogodkom mestne elite, so se na Ljubljanici pojavile v 17. stoletju. Leta 1840 je po reki zaplul prvi uradni parnik za prevoz potnikov in tovora z imenom Nadvojvoda Janez, ki je povezoval Ljubljano in Vrhniko, po prihodu železnice pa je linija zamrla, parnik so razstavili in prodali. Danes je rečni promet strogo reguliran, po Ljubljanici pa pluje že več kot 25 registriranih turističnih plovil. Mestna občina Ljubljana za prihodnost (okoli leta 2029–2031) načrtuje, za zdaj bolj na papirju, celo uvedbo redne linije javnega potniškega prometa z ladjicami.

Klub rečnih kapitanov – Četrt stoletja po tem, ko so rečni pionirji na prelomu tisočletja Ljubljanici znova vdihnili turistično življenje, smo se predali edinstvenemu prepletu narave, vrhunske kulinarike in brezčasne Plečnikove dediščine. Naša plovba se je začela v prijetni senci obrežnih dreves pod Prulskim mostom, kjer deluje simpatičen lokalček Klub rečnih kapitanov. Tam nas je že čakala Ladjica, sodobno plovilo, ki deluje izključno na električni pogon. Vožnja z njo je nekaj posebnega, saj motor komaj slišno brni, plovba je popolnoma tiha in mirna, največje navdušenje pa je požela panoramska steklena streha. Ta odpira povsem drugačno, rečno perspektivo na mesto in ponuja čudovite poglede na mostove in krošnje dreves visoko nad nami.

Od barjanske tišine do mestnega živžava – Ko smo odpluli proti Krajinskemu parku Ljubljansko barje, se je narava pokazala v svoji najlepši luči. Ob mirni rečni strugi Ljubljanice smo opazovali številne vodne ptice, med katerimi so prednjačile elegantne sive čaplje, ki so potrpežljivo prežale na plen. Barjansko spokojnost je za trenutek razgibala le športna energija, ko je mimo nas odbrzel kajak dvosed na treningu.

Arhitekturni biser v Črni vasi – Naš prvi cilj je bila Črna vas, kjer smo si ogledali arhitekturni dragulj, Plečnikovo cerkev sv. Mihaela. Ta svetovno znana cerkev velja za eno najbolj izvirnih sakralnih stavb 20. stoletja. Ker so tla na Barju mehka, jo je Jože Plečnik vizionarsko postavil na lesene pilote, zgrajena pa je iz preprostih, lokalnih materialov, predvsem kombinacije podpeškega kamna in lesa. Notranjost očara s svojo toplino. Zaradi omejenega proračuna in pomanjkanja sredstev v času gradnje bolj spominja na svetel prostor kmečke izbe kot na klasično cerkev, piko na i pa ji dajeta edinstven oltar in čudovito odprto stopnišče na zvonik.

V rokah izkušene ekipe – Med plovbo po reki nas je spremljal legendarni rečni kapitan in predsednik Društva rečnih kapitanov Tomo Zupančič. Vedno zanimiv sogovornik nam je razkril delček svojega enciklopedičnega znanja o Ljubljanici, njeni zgodovini in skrivnostih. Skozi arhitekturne posebnosti cerkve nas je z izjemnimi zgodbami vodil njegov sin Arne Zupančič, sicer licencirani vodič po Ljubljani, medtem ko je ladjo skozi rečne zavoje ves čas varno vodil krmar Tadej.

Živahen mestni utrip – Po obisku Črne vasi smo obrnili premec nazaj proti mestu in iz tihe narave smo se naenkrat znašli v živahnem mestnem utripu. V strogem centru smo na rečni gladini Ljubljanice naleteli na tri ameriške turiste, ki so mestne znamenitosti raziskovali kar na SUP-ih. Vrhunec potovanja pa je bilo seveda plutje skozi samo srce Ljubljane pod slikovitim Tromostovjem, kjer se mesto z rečne perspektive zdi še bolj čarobno in mogočno.

Okusi Ljubljane in tradicija vipavske kapljice – Takšen izlet ob jubileju seveda ne bi bil popoln brez vrhunske kulinarike. Že pred odhodom in ves čas med vožnjo nas je razvajala ekipa Vivo Catering z direktorico Jernejo Kamnikar na čelu. Pripravili so izbrane prigrizke iz priznanega projekta Okusi Ljubljane, med vsemi okusnimi dobrotami pa so se nam v spomin najbolj vtisnile neverjetno mehke in dišeče skutine palačinke s pehtranom.

Kot se za takšen jubilej spodobi, smo nazdravili z izjemno penino iz vinske kleti Tilia Estate, ki sta jo iz Vipavske doline osebno pripeljala vinarja Matjaž Lemut in Tonja Blatnik. Ob tem smo od rečnega kapitana Toma Zupančiča izvedeli še zabavno zgodovinsko podrobnost: že stari ljubljanski čolnarji so v mestnih krčmah menda najraje pili prav vipavca, a le takrat, ko je bilo v žepu dovolj denarja. Kadar je denar skopnel, pa so se morali zadovoljiti z dolenjsko kislico …

O rečnih doživetjih pišemo tudi v prispevku Nabiranje zlata in doživetij ob Dravi.

The post V čarobnem objemu Ljubljanice z ladjico na električni pogon first appeared on Moj kovček.

Reka je konec poletja dobila novo eno-gastronomsko prizorišče. Porto Gastro Festival – Food Experience je lučico Kantrida spremenila v živahno stičišče vrhunske gastronomije, lokalne tradicije in festivalske produkcije. Ob morju so se zbrali priznani hrvaški chefi, kvarnerski vinarji, craft pivovarji, destilarne in proizvajalci avtohtonih izdelkov.

»Porto Gastro Festival na najboljši način potrjuje, kako pomemben del identitete in turistične ponudbe Kvarnerja je gastronomija,« je poudarila direktorica Turistične skupnosti Kvarner Marijana Kalčić. Festival je del projekta Kvarner – Evropska gastronomska regija in obiskovalcem ponuja avtentično doživetje regije, vrhunsko kulinariko ter ambient, ki povezuje morje, lokalne okuse in sodobno gastronomijo.

Kvarnerski okusi v sodobni izvedbi – V središču dogajanja je Chef Stage, kjer se predstavljajo chefi, ki soustvarjajo sodobno hrvaško kulinariko. Prvi večer so kuhali Stiven Vunić, chef in lastnik restavracije Zijavica v Mošćeniški Dragi ter aktualni Chef leta 2026 po izboru Gault&Millau Croatia; Zijavica ima tudi Michelinovo priporočilo. Pridružila se mu je Katarina Vrenc, nekdanji Mladi talent leta po izboru Gault&Millau in dobitnica priznanja za mlado chefinjo leta, ter Marin Pleše, chef Vile Rova z Michelinovim priporočilom, leta 2024 razglašen za Mladega talenta leta po izboru Gault&Millau, letos pa prejemnik prestižne nagrade Michelin Young Chef Award. Za vsega 15 evrov so pripravili juho s kozicami, školjke na buzaro in brancina v soli – tradicionalne kvarnerske okuse v sodobni izvedbi. Dolga vrsta obiskovalcev je pokazala, da je bila kombinacija zadetek v polno.

Kvarnerski okusi tudi v kozarcu – Ob kulinariki so pomembno vlogo odigrala vina, piva in žgane pijače. Kvarner Wines, združenje kvarnerskih vinarjev, se je predstavilo z enajstimi vinarijami. Riješko craft sceno sta zastopala King’s Brew in Brk Lee Brewery, avtohtono zgodbo regije pa destilarna Suza. Posebno mesto je pripadlo priljubljenemu kvarnerskemu likerju Cannella, izdelanemu po tradicionalnem receptu. Festival je ob sodobni gastronomiji predstavil tudi kulinarično dediščino Rijeke in Riječkega prstena: bakarski baškot, tradicionalni kruh bakarskih pomorščakov, grobniško palento kompirico v izvedbi Udruge Palentar, sladoled Cremium gelato z nenavadnimi kombinacijami, kot je grobniški sir, legendarno Bakarsko vodico, Kostrensko torto in tradicionalno sladico Mendulača iz Šmrike.

Kantrida v novi podobi – Posebno zgodbo je ustvarila sama lučica Kantrida. Več kot 200 svetlobnih elementov je znani reški prostor spremenilo v spektakularno festivalsko kuliso. Vrhunec večera je nastopil ob 21. uri, ko se je prižgala celotna festivalska osvetlitev in povezala morje, barke, gastronomske točke in scenografijo v povsem novo doživetje. »Zbrali smo devet chefov, enajst kvarnerskih vinskih kleti in na enem mestu pripovedujemo eno-gastronomsko zgodbo Kvarnerja,« je povedal Vedran Babić iz Inspiro Lab-a, producent festivala.

Porto Gastro Festival poteka 29. in 30. avgusta v lučici Kantrida, v neposredni bližini Stadiona Kantrida. Če ste zamudili otvoritev, je tudi danes, v nedeljo, 30. avgusta med 19. in 24. uro, še vedno čas za obisk. Vstop je brezplačen.

Foto: Nikola Zoko

Več o hrvaški kulinariki lahko preberete v članku Potovanje skozi okuse Hrvaške – od morja do gora, od tartufov do medu…

The post Porto Gastro Festival je Kantrido spremenil v spektakel okusov first appeared on Moj kovček.

Varaždin bo konec avgusta spet gostil Špancirfest, enega najbolj priljubljenih in najbolj obiskanih festivalov na Hrvaškem, ter postal največji oder na prostem. Festival bo zgodovinsko mestno jedro napolnil z glasbo, ulično umetnostjo, gledališčem, ustvarjalnostjo, kulinariko in tistim posebnim vzdušjem, zaradi katerega se številni obiskovalci v Varaždin vračajo leto za letom že 28 let.

Veliki koncerti pod Starim gradom – Največji koncerti bodo tudi letos potekali na glavnem festivalskem odru pri Starem gradu, kjer se bodo zvrstila nekatera najbolj pričakovana glasbena imena letošnjega Špancirfesta. Program bo odprl koncert Tragom Olivera, posvečen nepozabnemu Oliverju Dragojeviću, katerega nastop pod varaždinskim Starim gradom ostaja eden najbolj čustvenih in najbolj obiskanih koncertov v zgodovini festivala. V Varaždin prvič prihaja legendarna britanska elektronska zasedba Kosheen, prvič bo na Špancirfestu nastopil tudi Plavi orkestar, med najbolj pričakovanimi koncerti pa so še nastopi skupin Dubioza kolektiv, Zabranjeno pušenje, Silente, Zoster in Seine.

Glasba, gledališče in večeri pod zvezdami – Posebno festivalsko vzdušje bo tudi letos ustvarjala lokacija pri Vili Bedeković, kjer se bodo prepletali koncertni in gledališki programi. Otvoritveni Gala Opening bo združil klasiko, jazz, swing, tango in brezčasne uspešnice, v nadaljevanju festivala pa bodo med drugim nastopile Amira Medunjanin, Doris Dragović ter Varaždinski tamburaški orkester s programom najlepših italijanskih pesmi v novih tamburaških aranžmajih. Ljubitelje gledališča čaka šest predstav, med njimi priljubljene komedije in uspešnice, ki že več let polnijo dvorane po Hrvaški. Koncertni in gledališki program pri Vili Bedeković sta edina festivalska programa, za katera je potreben nakup vstopnic.

Srce festivala ostaja na ulici – Špancirfest je najbolj prepoznaven prav po svojem uličnem programu. Ko ulični umetniki prevzamejo Varaždin, mesto postane velika interaktivna scena, obiskovalci pa niso več le gledalci, temveč del dogajanja. Letos v Varaždin prihajajo umetniki iz približno desetih evropskih držav. Festivalske ulice bodo napolnile glasbene, svetlobne, ognjene in akrobatske predstave, nastopi na hoduljah, umetniki v vlogi živih kipov, svetlobne projekcije in performansi, ki bodo zgodovinsko mestno jedro spremenili v prizorišče domišljije, igre in nepričakovanih srečanj. Posebno vlogo bo imela tudi glasba zunaj velikih odrov. V desetih festivalskih dneh se bo zvrstilo približno 200 glasbenih programov, uličnih nastopov, mobilni glasbeni oder in koncerti na skrivnih lokacijah, ki jih bodo obiskovalci odkrili šele tik pred nastopom.

Okusi, ustvarjalnost in nove festivalske cone – Špancirfest ni le glasbeni in ulični festival, temveč tudi prostor ustvarjalnosti, oblikovanja, kulinarike in druženja. Letos se vračajo priljubljeni Preloved Market, Retro zona, Umetniška ulica in Kreativnica, kjer bodo obiskovalci odkrivali domače oblikovalce, male kreativne znamke, umetnike, unikatne izdelke in trajnostne ideje. Bogata bo tudi gastronomska ponudba. Pod zidovi Starega gradu se že dvanajsto leto vrača Vinski grad, kjer se bo predstavilo okoli 40 vinarjev iz vseh hrvaških vinskih regij. Po lanskoletni premieri se vračajo tudi Okusi sveta, street food zgodba, ki obiskovalce popelje skozi različne kuhinje sveta. Med novostmi letošnjega festivala je Kooglach, nova cona na Trgu svobode, posvečena sladoledu, poletnim okusom, glasbi in sproščenemu druženju. Dvorišče palače Sermage pa se bo spremenilo v Dolce Vita Garden, mali italijanski trg z vonjem limon, italijanskimi dobrotami, popevkami, kabaretnim programom in mediteranskim vzdušjem.

Festival za vse generacije – Posebno pozornost Špancirfest namenja tudi najmlajšim in družinam. Vindiland, Park kreative, Baltazargrad in Gaming zona bodo otrokom, mladim in vsem radovednim obiskovalcem ponudili igre, delavnice, interaktivne vsebine, znanstveno-tehnične aktivnosti, ustvarjalne kotičke, gledališke predstave, gaming turnirje in številna doživetja za vse generacije. Tudi letos festival nadaljuje trajnostne prakse. Festivalske majice bo izdelala socialna zadruga Humana Nova, akreditacije pa bodo izdelane s tehnologijo 3D-tiska iz materialov, pridobljenih iz obnovljivih virov.

Do festivala z brezplačnim parkiranjem – Za obiskovalce bodo urejena brezplačna parkirišča na štirih lokacijah v Varaždinu, od koder bo organiziran brezplačen javni mestni prevoz do središča mesta. Tako bo obisk festivala še enostavnejši tudi za vse, ki se bodo v Varaždin konec avgusta odpravili na krajši izlet. Špancirfest bo med 21. in 30. avgustom znova dokazal, zakaj je Varaždin v teh dneh eno najbolj živahnih mest na Hrvaškem – mesto, kjer se glasba, umetnost, kulinarika in ulica združijo v festival, ki ga obiskovalci ne le obiščejo, ampak tudi doživijo.

Vir: HTS

Fotografije: Turistična skupnost mesta Varaždin

Če vas zanima kaj več o hrvaški kulinariki, vam priporočamo članek Potovanje skozi okuse Hrvaške – od morja do gora, od tartufov do medu…

The post Varaždin bo konec avgusta spet gostil Špancirfest first appeared on Moj kovček.

Med obiskom Dubrovnika so med obveznimi znamenitostmi sprehod po mestnem obzidju in Stradunu ter razgled z gore Srđ. V zadnjem času pa je priljubljen tudi Red History Museum, ki obiskovalcem pogled v življenje nekdanje Jugoslavije med letoma 1945 in 1991.

Pripoved ne o politiki, temveč o ljudeh – Interaktivni muzej je urejen v nekdanji Tovarni ogljeno-grafitnih izdelkov (TUP), ki je bila desetletja pomemben simbol dubrovniške industrije. Red History Museum je nastal z željo, da bi pomembno obdobje hrvaške in jugoslovanske zgodovine predstavili na drugačen način. Poudarek ni toliko na političnih dogodkih, muzej pripoveduje predvsem zgodbo o vsakdanjem življenju. Kako so ljudje živeli? Kako so opremljali svoje domove? Kaj so kupovali, poslušali in gledali na televiziji? Kako so preživljali prosti čas? Prav skozi takšne podrobnosti obiskovalci ne spoznajo le zgodovinskih dejstev, temveč tudi vzdušje časa, ki je zaznamoval več generacij. Zato je muzej zanimiv tako za tiste, ki se tega obdobja še spominjajo, kot za mlajše obiskovalce, ki ga odkrivajo prvič.

Zgodovina v muzeju ni za steklom – Že ob vstopu je jasno, da Red History Museum ni klasična muzejska postavitev. Namesto dolgih vrst vitrin in obširnih razlag obiskovalca pričaka okolje, ki daje občutek, kot da se je čas ustavil pred nekaj desetletji. Ogled je zasnovan kot kronološko in tematsko potovanje skozi vsakdanje življenje od konca druge svetovne vojne do razpada Jugoslavije. Eden najbolj zanimivih prostorov je urejen kot tipična dnevna soba iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pohištvo, televizor, radio, gospodinjski aparati in številni originalni predmeti zelo nazorno prikazujejo, kako je bilo videti življenje povprečne jugoslovanske družine.

Originalni izdelki in popularna kultura – Sledijo prostori, posvečeni potrošniški kulturi, izobraževanju, glasbi, športu in popularni kulturi. Razstavljeni so originalni izdelki, plakati, igrače in drugi predmeti, ki pri starejših obiskovalcih pogosto obudijo spomine, mlajšim generacijam pa pokažejo, kako drugačen je bil vsakdan pred internetom, pametnimi telefoni in družbenimi omrežji. Posebno mesto imajo interaktivne instalacije in multimedijske vsebine. Razstave zato ni treba zgolj opazovati, temveč lahko  obiskovalci vsakdan preteklega obdobja doživijo skozi zvok, videoposnetke in osebna pričevanja. 

Muzej, ki povezuje generacije – Zaradi takšnega pristopa zgodovina v Red History Museum ni nekaj oddaljenega, kar bi obiskovalec zgolj prebral na informativni tabli, ampak postane izkušnja. Ogled se zato pogosto spremeni v pogovor med generacijami. Starejši obiskovalci pripovedujejo o svojih spominih in izkušnjah, mlajši pa odkrivajo, kako je bilo živeti v času, ko niso obstajali pametni telefoni, internet in družbena omrežja. To je tudi ena največjih posebnosti muzeja: vsak predmet lahko sproži zgodbo.

Red History Museum privablja domače in tuje obiskovalce – Red History Museum privablja obiskovalce z vsega sveta. Tujcem ponuja priložnost, da spoznajo vsakdanje življenje na območju takratne Hrvaške in nekdanje Jugoslavije skozi predmete in zgodbe, ki jih v klasičnih turističnih vodnikih ne najdemo. Domači obiskovalci muzej pogosto obiščejo zaradi obujanja spominov ali zato, da svojim otrokom in vnukom pokažejo, kako je bilo videti življenje nekoč. Zaradi izvirnega koncepta, avtentičnih predmetov in interaktivnega pristopa je Red History Museum danes eden zanimivejših kulturnih prostorov v Dubrovniku. Muzej je na območju luke Gruž, zato ga je mogoče vključiti v raziskovanje tega dela mesta.

Fotografije: Matjaž Markič in Nikola Zoko

Če vas o zanimivostih južnega dela hrvaške obale zanima kaj več, pa vam priporočamo v branje reportažo Sedem dni križarjenja po najlepšem delu Jadrana.

The post Red History Museum: pogled v življenje nekdanje Jugoslavije first appeared on Moj kovček.