Varaždin bo konec avgusta spet gostil Špancirfest, enega najbolj priljubljenih in najbolj obiskanih festivalov na Hrvaškem, ter postal največji oder na prostem. Festival bo zgodovinsko mestno jedro napolnil z glasbo, ulično umetnostjo, gledališčem, ustvarjalnostjo, kulinariko in tistim posebnim vzdušjem, zaradi katerega se številni obiskovalci v Varaždin vračajo leto za letom že 28 let.

Veliki koncerti pod Starim gradom – Največji koncerti bodo tudi letos potekali na glavnem festivalskem odru pri Starem gradu, kjer se bodo zvrstila nekatera najbolj pričakovana glasbena imena letošnjega Špancirfesta. Program bo odprl koncert Tragom Olivera, posvečen nepozabnemu Oliverju Dragojeviću, katerega nastop pod varaždinskim Starim gradom ostaja eden najbolj čustvenih in najbolj obiskanih koncertov v zgodovini festivala. V Varaždin prvič prihaja legendarna britanska elektronska zasedba Kosheen, prvič bo na Špancirfestu nastopil tudi Plavi orkestar, med najbolj pričakovanimi koncerti pa so še nastopi skupin Dubioza kolektiv, Zabranjeno pušenje, Silente, Zoster in Seine.

Glasba, gledališče in večeri pod zvezdami – Posebno festivalsko vzdušje bo tudi letos ustvarjala lokacija pri Vili Bedeković, kjer se bodo prepletali koncertni in gledališki programi. Otvoritveni Gala Opening bo združil klasiko, jazz, swing, tango in brezčasne uspešnice, v nadaljevanju festivala pa bodo med drugim nastopile Amira Medunjanin, Doris Dragović ter Varaždinski tamburaški orkester s programom najlepših italijanskih pesmi v novih tamburaških aranžmajih. Ljubitelje gledališča čaka šest predstav, med njimi priljubljene komedije in uspešnice, ki že več let polnijo dvorane po Hrvaški. Koncertni in gledališki program pri Vili Bedeković sta edina festivalska programa, za katera je potreben nakup vstopnic.

Srce festivala ostaja na ulici – Špancirfest je najbolj prepoznaven prav po svojem uličnem programu. Ko ulični umetniki prevzamejo Varaždin, mesto postane velika interaktivna scena, obiskovalci pa niso več le gledalci, temveč del dogajanja. Letos v Varaždin prihajajo umetniki iz približno desetih evropskih držav. Festivalske ulice bodo napolnile glasbene, svetlobne, ognjene in akrobatske predstave, nastopi na hoduljah, umetniki v vlogi živih kipov, svetlobne projekcije in performansi, ki bodo zgodovinsko mestno jedro spremenili v prizorišče domišljije, igre in nepričakovanih srečanj. Posebno vlogo bo imela tudi glasba zunaj velikih odrov. V desetih festivalskih dneh se bo zvrstilo približno 200 glasbenih programov, uličnih nastopov, mobilni glasbeni oder in koncerti na skrivnih lokacijah, ki jih bodo obiskovalci odkrili šele tik pred nastopom.

Okusi, ustvarjalnost in nove festivalske cone – Špancirfest ni le glasbeni in ulični festival, temveč tudi prostor ustvarjalnosti, oblikovanja, kulinarike in druženja. Letos se vračajo priljubljeni Preloved Market, Retro zona, Umetniška ulica in Kreativnica, kjer bodo obiskovalci odkrivali domače oblikovalce, male kreativne znamke, umetnike, unikatne izdelke in trajnostne ideje. Bogata bo tudi gastronomska ponudba. Pod zidovi Starega gradu se že dvanajsto leto vrača Vinski grad, kjer se bo predstavilo okoli 40 vinarjev iz vseh hrvaških vinskih regij. Po lanskoletni premieri se vračajo tudi Okusi sveta, street food zgodba, ki obiskovalce popelje skozi različne kuhinje sveta. Med novostmi letošnjega festivala je Kooglach, nova cona na Trgu svobode, posvečena sladoledu, poletnim okusom, glasbi in sproščenemu druženju. Dvorišče palače Sermage pa se bo spremenilo v Dolce Vita Garden, mali italijanski trg z vonjem limon, italijanskimi dobrotami, popevkami, kabaretnim programom in mediteranskim vzdušjem.

Festival za vse generacije – Posebno pozornost Špancirfest namenja tudi najmlajšim in družinam. Vindiland, Park kreative, Baltazargrad in Gaming zona bodo otrokom, mladim in vsem radovednim obiskovalcem ponudili igre, delavnice, interaktivne vsebine, znanstveno-tehnične aktivnosti, ustvarjalne kotičke, gledališke predstave, gaming turnirje in številna doživetja za vse generacije. Tudi letos festival nadaljuje trajnostne prakse. Festivalske majice bo izdelala socialna zadruga Humana Nova, akreditacije pa bodo izdelane s tehnologijo 3D-tiska iz materialov, pridobljenih iz obnovljivih virov.

Do festivala z brezplačnim parkiranjem – Za obiskovalce bodo urejena brezplačna parkirišča na štirih lokacijah v Varaždinu, od koder bo organiziran brezplačen javni mestni prevoz do središča mesta. Tako bo obisk festivala še enostavnejši tudi za vse, ki se bodo v Varaždin konec avgusta odpravili na krajši izlet. Špancirfest bo med 21. in 30. avgustom znova dokazal, zakaj je Varaždin v teh dneh eno najbolj živahnih mest na Hrvaškem – mesto, kjer se glasba, umetnost, kulinarika in ulica združijo v festival, ki ga obiskovalci ne le obiščejo, ampak tudi doživijo.

Vir: HTS

Fotografije: Turistična skupnost mesta Varaždin

Če vas zanima kaj več o hrvaški kulinariki, vam priporočamo članek Potovanje skozi okuse Hrvaške – od morja do gora, od tartufov do medu…

The post Varaždin bo konec avgusta spet gostil Špancirfest first appeared on Moj kovček.

Med obiskom Dubrovnika so med obveznimi znamenitostmi sprehod po mestnem obzidju in Stradunu ter razgled z gore Srđ. V zadnjem času pa je priljubljen tudi Red History Museum, ki obiskovalcem pogled v življenje nekdanje Jugoslavije med letoma 1945 in 1991.

Pripoved ne o politiki, temveč o ljudeh – Interaktivni muzej je urejen v nekdanji Tovarni ogljeno-grafitnih izdelkov (TUP), ki je bila desetletja pomemben simbol dubrovniške industrije. Red History Museum je nastal z željo, da bi pomembno obdobje hrvaške in jugoslovanske zgodovine predstavili na drugačen način. Poudarek ni toliko na političnih dogodkih, muzej pripoveduje predvsem zgodbo o vsakdanjem življenju. Kako so ljudje živeli? Kako so opremljali svoje domove? Kaj so kupovali, poslušali in gledali na televiziji? Kako so preživljali prosti čas? Prav skozi takšne podrobnosti obiskovalci ne spoznajo le zgodovinskih dejstev, temveč tudi vzdušje časa, ki je zaznamoval več generacij. Zato je muzej zanimiv tako za tiste, ki se tega obdobja še spominjajo, kot za mlajše obiskovalce, ki ga odkrivajo prvič.

Zgodovina v muzeju ni za steklom – Že ob vstopu je jasno, da Red History Museum ni klasična muzejska postavitev. Namesto dolgih vrst vitrin in obširnih razlag obiskovalca pričaka okolje, ki daje občutek, kot da se je čas ustavil pred nekaj desetletji. Ogled je zasnovan kot kronološko in tematsko potovanje skozi vsakdanje življenje od konca druge svetovne vojne do razpada Jugoslavije. Eden najbolj zanimivih prostorov je urejen kot tipična dnevna soba iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pohištvo, televizor, radio, gospodinjski aparati in številni originalni predmeti zelo nazorno prikazujejo, kako je bilo videti življenje povprečne jugoslovanske družine.

Originalni izdelki in popularna kultura – Sledijo prostori, posvečeni potrošniški kulturi, izobraževanju, glasbi, športu in popularni kulturi. Razstavljeni so originalni izdelki, plakati, igrače in drugi predmeti, ki pri starejših obiskovalcih pogosto obudijo spomine, mlajšim generacijam pa pokažejo, kako drugačen je bil vsakdan pred internetom, pametnimi telefoni in družbenimi omrežji. Posebno mesto imajo interaktivne instalacije in multimedijske vsebine. Razstave zato ni treba zgolj opazovati, temveč lahko  obiskovalci vsakdan preteklega obdobja doživijo skozi zvok, videoposnetke in osebna pričevanja. 

Muzej, ki povezuje generacije – Zaradi takšnega pristopa zgodovina v Red History Museum ni nekaj oddaljenega, kar bi obiskovalec zgolj prebral na informativni tabli, ampak postane izkušnja. Ogled se zato pogosto spremeni v pogovor med generacijami. Starejši obiskovalci pripovedujejo o svojih spominih in izkušnjah, mlajši pa odkrivajo, kako je bilo živeti v času, ko niso obstajali pametni telefoni, internet in družbena omrežja. To je tudi ena največjih posebnosti muzeja: vsak predmet lahko sproži zgodbo.

Red History Museum privablja domače in tuje obiskovalce – Red History Museum privablja obiskovalce z vsega sveta. Tujcem ponuja priložnost, da spoznajo vsakdanje življenje na območju takratne Hrvaške in nekdanje Jugoslavije skozi predmete in zgodbe, ki jih v klasičnih turističnih vodnikih ne najdemo. Domači obiskovalci muzej pogosto obiščejo zaradi obujanja spominov ali zato, da svojim otrokom in vnukom pokažejo, kako je bilo videti življenje nekoč. Zaradi izvirnega koncepta, avtentičnih predmetov in interaktivnega pristopa je Red History Museum danes eden zanimivejših kulturnih prostorov v Dubrovniku. Muzej je na območju luke Gruž, zato ga je mogoče vključiti v raziskovanje tega dela mesta.

Fotografije: Matjaž Markič in Nikola Zoko

Če vas o zanimivostih južnega dela hrvaške obale zanima kaj več, pa vam priporočamo v branje reportažo Sedem dni križarjenja po najlepšem delu Jadrana.

The post Red History Museum: pogled v življenje nekdanje Jugoslavije first appeared on Moj kovček.

Ston ni znan le po mogočnem obzidju in najstarejših evropskih solinah, ampak je tudi ena najbolj cenjenih gastronomskih destinacij na jugu Hrvaške. Med kraji, ki jih ljubitelji dobre hrane preprosto ne smejo izpustiti, izstopa Konoba Baća. Za restavracijo je značilna 148-letna tradicija, vrhunska kulinarika pa se sodobnimi pristopi prepleta s pristnimi dalmatinskimi okusi. Med drugimi specialitetami je tudi znamenita Stonska torta.

Ston – mesto soli, ostrig in vrhunske kulinarike – Ston ima poseben vonj. Vonj soli, ki jo prinaša veter s stonskih solin, svežih ostrig iz Malostonskega zaliva in buzare, ki se počasi pripravlja v kuhinji. Prav ta edinstvena kombinacija morja, tradicije in lokalnih sestavin že desetletja privablja gurmane z vsega sveta. V samem središču tega kulinaričnega sveta stoji Konoba Baća, ena najstarejših restavracij v Stonu. Medtem ko številne restavracije na jugu Dalmacije obratujejo le med turistično sezono, je Konoba Baća odprta vse leto. Zato za njenimi mizami sedijo domačini, ribiči, vinogradniki in popotniki, ki Ston vse pogosteje obiščejo prav zaradi njegove izjemne gastronomije.

Skoraj 150 let zgodovine – Zgodba Konobe Baća se je začela leta 1878, ko je kot družinska konoba odprla vrata in ime dobila po priimku prvih lastnikov. V skoraj stoletju in pol je postala pomemben del življenja lokalne skupnosti ter ena najbolj prepoznavnih gastronomskih točk juga Hrvaške. Novo obdobje je nastopilo s prihodom Tomislava Šare iz priznane gastronomske družine Bota Šare, ki je ohranil tradicionalni značaj konobe, hkrati pa ponudbo obogatil s sodobnimi kulinaričnimi pristopi.

Tradicionalni recepti v sodobni preobleki  – »Naši predniki so recepte zapisali že davno. Na nas je, da jih še naprej pripravljamo in ponujamo gostom,« pravijo v Konobi Baća. To filozofijo odraža tudi jedilnik. Sveže ribe, lignji, hobotnica, školjke in znamenite stonske ostrige ostajajo srce ponudbe. Ob njih pa gostje najdejo tudi sočne burgerje, čevapčiče ter sodobne interpretacije tradicionalnih dalmatinskih jedi. Prav spoj dediščine in ustvarjalnosti je razlog, da se Konoba Baća uvršča med najbolj zanimive gastronomske destinacije na Pelješcu in jugu Dalmacije.

Pelješka in korčulanska vina za popolno doživetje – Ob vrhunski hrani se odlično prilegajo tudi vrhunska vina. Konoba Baća na vinski karti združuje najboljše vinske etikete s Pelješca in Korčule. Gostje lahko izbirajo med avtohtonimi sortami, kot sta rukatac in pošip iz Čare, pa tudi vini priznanih peljeških vinarjev, med katerimi izstopa Korta Katarina. Skrbno izbrane vinske spremljave poskrbijo, da vsaka jed zaživi v svoji polnosti.

Chefinja Stanka Tolj prinaša sodoben pogled na dalmatinsko kuhinjo – Pomemben mejnik v razvoju restavracije predstavlja prihod mlade chefinje Stanke Tolj, ki tradicionalne recepte nadgrajuje s sodobnimi kuharskimi tehnikami in lokalnimi sestavinami. Med najbolj priljubljenimi jedmi izstopa zelena rižota s kozicami, ki svojo značilno barvo dolguje domači raštiki, bogata osnova iz kozic pa poskrbi za intenziven okus.  Goste navdušujeta tudi rižota z rdečo peso in mladim sirom ter domači njoki s pestom Genovese, ki dokazujejo, da vrhunska kuhinja pogosto temelji na preprostih, a izjemno kakovostnih sestavinah.

Stonska torta je sladica z bogato zgodovino  – Obisk Konobe Baća ni popoln brez pokušine Stonske torte, ene najbolj prepoznavnih tradicionalnih sladic juga Dalmacije. Ta posebna sladica je del zgodovine Stona. Pripravljena je iz kuhanih makarulov (velikih cevastih testenin), mandljev, orehov, čokolade, kandiranega sadja in aromatičnih začimb. Zaradi tega ima torta zelo nenavadno, a značilno teksturo in okus, ki spominja na križanca med pito in bogato praznično torto. V Konobi Baća jo pripravljajo po tradicionalnem receptu, ki se že več generacij prenaša iz roda v rod.

Recept za Stonsko torto (Stonsko makarulo) – Če bi radi del kulinarične tradicije Stona prenesli tudi v svojo kuhinjo, poskusite pripraviti znamenito Stonsko torto po izvirnem receptu.

Sestavine za nadev

• 500 g sladkorja
• 300 g orehov
• 300 g mandljev
• 100 g drobtin
• 1 žlica kakava
• 1 žlica cimeta
• naribana lupinica neškropljene limone
• ½ naribanega muškatnega oreščka
• 2 vaniljeva sladkorja

Vse suhe sestavine dobro premešajte.

Potrebovali boste še:

• 500 g makarulov
• 150 g svinjske masti
• 6 jajc
• 2 dl vode

Sestavine za testo

• 300 g moke
• 1 žlica olja
• nekaj kapljic kisa
• ščepec stonske soli

Priprava

Iz sestavin zamesite testo in ga razvaljajte za okrogel pekač premera 28 cm. Pekač namastite in pomokajte. Makarule skuhajte, odcedite in jih zmešajte s suhim nadevom. Prelijte jih z nekaj vroče vode, v kateri so se kuhali makaruli, nato dodajte razžvrkljana jajca in nekaj žlic svinjske masti. Testo namestite po pekaču in ga bogato obložite z nadevom. Nadev pokrijte s preostalim testom in pecite približno eno uro pri 170 °C.

Fotografije: Matjaž Markič in Nikola Zoko

Če bi želeli o Stonu izvedeti še kaj več, vam priporočamo v branje reportažo Ston: obzidje, ostrige in skriti biser juga Hrvaške.

The post Konoba Baća: tradicija, vrhunska kulinarika in znamenita Stonska torta first appeared on Moj kovček.

Luksuzno križarjenje po Jadranu ni le raziskovanje slikovitih hrvaških otokov, skritih zalivov in zgodovinskih obalnih mest. Za številne goste je eden najlepših delov potovanja vrhunska kulinarika. Na ladji Ave Maria za gastronomsko izkušnjo skrbi chefinja Julia Vysotska, ki z lokalnimi hrvaškimi sestavinami ustvarja jedi, zaradi katerih se gostje vedno znova vračajo na Jadran.

Ko prvi potniki ob jutranji kavi opazujejo sončni vzhod nad Jadranskim morjem, se iz ladijske kuhinje že širijo vonji sveže pečenega kruha, domačega peciva, masla, aromatičnih zelišč in pravkar pripravljenih specialitet. Nekaj ur pozneje jih zamenjajo nežno pečena riba, bogate omake, počasi pripravljeno meso in sladice, ki bi jih brez težav pričakovali v vrhunski slaščičarni. Na luksuznem križarjenju je gastronomija pomemben del celotnega doživetja, na ladji Ave Maria pa je postala eden glavnih razlogov, da se gostje vračajo.

Kdo je chefinja, ki navdušuje goste na luksuznem križarjenju po Hrvaški? – Med kosilom je prizor skoraj vedno enak. Številni gostje še preden primejo jedilni pribor, fotografirajo krožnike in jih delijo na družbenih omrežjih. Kmalu se pojavi vprašanje, ki ga posadka sliši skoraj vsak teden: Kdo je chef? Odgovor je Julia Vysotska, ukrajinska vrhunska kuharska mojstrica, ki že četrto sezono vodi kuhinjo na ladji Ave Maria in velja za eno najbolj prepoznavnih imen med chefi na luksuznih križarjenjih po Jadranu. Njena filozofija temelji na preprostosti, vrhunskih lokalnih sestavinah in spoštovanju hrvaške kulinarične tradicije. Vsak krožnik pripoveduje zgodbo o Dalmaciji, lokalnih pridelovalcih, svežih ribah, oljčnem olju, sezonski zelenjavi in sodobni interpretaciji mediteranske kuhinje.

Od krajinske arhitektke do vrhunske chefinje – Čeprav je Julia Vysotska diplomirala iz krajinske arhitekture, jo je življenje popeljalo v profesionalno kuhinjo. Prvo priložnost je dobila brez poskusnega dela, nato pa štiri leta intenzivno gradila svoje kuharsko znanje in pozneje zaključila še profesionalno kuharsko izobraževanje. Izkušnje je pridobivala v restavracijah in hotelih v Ukrajini, Združenih državah Amerike, Nemčiji in na Hrvaškem. Iz vsake države je prevzela najboljše: ameriško organiziranost, evropsko natančnost in mediteransko spoštovanje do kakovostnih sestavin. Od leta 2022 ustvarja na ladji Ave Maria, kjer vsak teden pripravlja jedilnike, ki gostom predstavljajo najboljše okuse hrvaške obale.

Hrvaška kulinarika navdušuje goste z vsega sveta – »Hrvaška ima vse, kar si chef lahko želi – vrhunske ribe, kakovostno meso, izvrstno oljčno olje, tartufe in odlične sezonske sestavine. Moj cilj ni spreminjati njihovih okusov, ampak jih predstaviti na eleganten način,« pravi Julia. Prav raznolikost hrvaške gastronomije in možnost vsakodnevnega dela z lokalnimi sestavinami sta med razlogi, da jo delo na Jadranu še vedno navdušuje. Vsak teden spozna nove goste z različnih koncev sveta, zato je vsako križarjenje nova kulinarična zgodba. Posebno poudarja tudi povezanost posadke. Pri pripravi jedilnikov tesno sodeluje s pomočnikom chefom Veljkom Blagojevićem, s katerim skrbita, da vsak gost doživi enako visoko raven kulinarike.

Kapitanova večerja je vrhunec luksuznega križarjenja po Jadranu – Največji kulinarični izziv in hkrati vrhunec tedenskega križarjenja je tradicionalna kapitanova večerja. Takrat Julia predstavi jedi, po katerih si jo gostje najbolj zapomnijo: predjed iz slive, ovite v panceto, s kislo smetanovo omako, mozaik iz govejega fileja in sladico, ob kateri gostje skoraj vedno prosijo za recept. Na ladji Ave Maria gastronomija ni zgolj del potovanja, ampak eno njegovih najmočnejših doživetij. Prav zaradi chefinje Julie Vysotske številni gostje luksuzno križarjenje po hrvaški obali ponovno izberejo, ne le zaradi kristalno čistega morja in čudovitih otokov, temveč tudi zaradi okusov, ki jih spremljajo še dolgo po vrnitvi domov.

Foto: Matjaž Markič in Nikola Zoko

Če vas zanima, kako poteka luksuzno križarjenje med hrvaškimi otoki, vas vabimo k branju reportaže Sedem dni križarjenja po najlepšem delu Jadrana.

The post Luksuzno križarjenje po Jadranu: chefinja, ki navdušuje goste first appeared on Moj kovček.

Plastični odpadki so že desetletja med največjimi okoljskimi izzivi, med njimi pa posebno mesto zasedajo plastični zamaški. Zaradi svoje majhnosti pogosto končajo v morju, na plažah ali na morskem dnu, kjer ogrožajo morske živali in občutljive ekosisteme. Kar za naravo predstavlja odpadek, pa je za dubrovniško pobudo Maritimo Recycling postalo dragocena surovina. Kakšna je pot od odvrženih plastičnih zamaškov do modnih sončnih očal?

V Gružu, nedaleč od starega mestnega jedra Dubrovnika, se je rodila navdihujoča zgodba, ki dokazuje, da je mogoče iz plastičnih zamaškov in druge odpadne plastike ustvariti privlačne modne dodatke, ki navdušujejo kupce z vsega sveta.

Od odpadkov iz morja do modnega dodatka –  Za projektom stoji Maritimo Recycling, ki že deset let zbira plastične odpadke iz Jadranskega morja in jim daje novo življenje. Pot se začne z zbiranjem zamaškov in druge plastike na plažah, otokih ter v morju, pomemben del materiala pa prispevajo tudi prebivalci iz vseh koncev Hrvaške. »Danes nam ljudje iz vse države po pošti pošiljajo škatle, polne zamaškov, ker želijo postati del te zgodbe,« pojasnjuje Andrea Klečak. Ko plastika prispe v delavnico, jo najprej skrbno razvrstijo po vrsti in barvi, nato jo operejo, zdrobijo na drobne koščke ter s pomočjo toplote in stiskanja oblikujejo v nove izdelke. Po natančni obdelavi nastanejo izdelki od sončnih očal Floaties do obeskov za ključe in drugi unikatni modni dodatki, ki nosijo sporočilo o varovanju morja.

Vsak nakup pomaga čistiti hrvaške otoke – Posebnost projekta je tudi to, da za njim ne stoji klasično podjetje, temveč neprofitno društvo. Ves prihodek od prodaje izdelkov se namreč vrača v nadaljnji razvoj projekta. »V zadnjem letu smo prodali več tisoč izdelkov. Celoten izkupiček namenimo organizaciji novih čistilnih akcij, najemu plovil, nakupu opreme, vzdrževanju delavnice in plačam zaposlenih, ki vsak dan predelujejo plastiko,« pravi Andrea Klečak. Pri čiščenju obale in otokov sodelujejo predvsem prostovoljci, medtem ko manjša ekipa zaposlenih skrbi za predelavo plastike in izdelavo novih izdelkov. Vsak prodan par sončnih očal Floaties ali obesek tako neposredno prispeva k odstranjevanju novih odpadkov iz narave.

Turisti z vsega sveta želijo videti, kako nastane izdelek iz odpadkov – Poleg proizvodnje sončnih očal in obeskov iz reciklirane plastike Maritimo Recycling organizira tudi izobraževalne delavnice, ki privabljajo številne turiste. Obiskovalci spoznajo celoten postopek recikliranja od odvrženega plastičnega zamaška do končnega izdelka. Na koncu si lahko vsak izdela svoj obesek za ključe in ga odnese domov kot spominek, kar je vključeno v ceno delavnice. Projekt tako ne spodbuja le recikliranja, temveč obiskovalce iz vsega sveta ozavešča o problematiki plastičnih odpadkov v morju.

Inovacija je pritegnila tudi svetovne blagovne znamke – Kakovost izdelkov so prepoznali številni partnerji. Maritimo Recycling sodeluje z dubrovniškimi muzeji, v preteklosti je izdeloval promocijske izdelke za Rio Mare, trenutno pa razvija vzorce tudi za Coca-Colo, pri čemer uporablja njihove plastične zamaške. Čeprav so danes zamaški zaradi predpisov o novih načinih pakiranja pritrjeni na plastenke, jih številni prebivalci še vedno ločujejo in pošiljajo društvu. To dokazuje, da je ozaveščenost o recikliranju vse večja, hkrati pa kaže, da si ljudje želijo aktivno prispevati k pozitivnim spremembam in čistejšemu okolju.

Fotografije: Matjaž Markič in Nikola Zoko

Če pa se boste pred obiskom Dubrovnika in Gruža ustavili v Stonu, vam priporočamo v branje članek Ston: obzidje, ostrige in skriti biser juga Hrvaške.

The post Od odvrženih plastičnih zamaškov do modnih sončnih očal first appeared on Moj kovček.

Korčula leži v južni Dalmaciji, med polotokom Pelješac in Lastovom. Že od antičnih časov je bila pomembno pomorsko, trgovsko in kulturno središče Sredozemlja. Danes slovi po enem najbolje ohranjenih srednjeveških mest na Jadranu, odličnih vinih, bogati kulinarični ponudbi in ljudeh, ki z enakim ponosom ohranjajo tradicijo ter ustvarjajo nove turistične zgodbe, ki vedno znova privabljajo obiskovalce z vsega sveta.

Kamnito mesto, ki je videti kot razglednica – Zgodovina Korčule sega več kot dva tisoč let v preteklost. Otok so skozi stoletja naseljevali Iliri, Grki, Rimljani, Benečani in Avstrijci, vsak izmed njih pa je pustil pečat v arhitekturi, kulturi in načinu življenja. Največji dragulj otoka je brez dvoma staro mestno jedro Korčule, eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Sredozemlju. Obdano je z mogočnim kamnitim obzidjem in obrambnimi stolpi, zaradi česar ga pogosto imenujejo kar »mali Dubrovnik«. A primerjava je nekoliko krivična, saj ima Korčula povsem svoj značaj.

Posebnost mesta je njegova izjemna urbanistična zasnova. Ozke kamnite ulice so razporejene v obliki ribje kosti. Premišljena rešitev srednjeveških graditeljev je prebivalce varovala pred močnimi vetrovi, hkrati pa omogočala prijetno kroženje zraka v vročih poletnih mesecih. Gre za eno najnaprednejših srednjeveških urbanističnih rešitev na Jadranu, ki še danes navdušuje arhitekte in zgodovinarje.

Največja napaka, ki jo lahko naredite, je, da na Korčulo pridete le na enodnevni izlet. Ta otok namreč zahteva čas. Čas za jutranjo kavo ob morju, ko se ribiči vračajo v pristanišče. Čas za sprehod med vinogradi Lumbarde, Smokvice ali Čare, kjer zorijo nekatere najbolj cenjene dalmatinske vinske sorte. Čas za kopanje v skritih zalivih, do katerih pridete peš ali s kajakom. In predvsem čas za pogovor z vinarji, oljkarji, čebelarji in družinami, ki že generacije skrbijo za vinograde, oljčnike in nasade. Korčula ni destinacija, ki jo »odkljukate«. Je otok, ki ga doživljate počasi – tako, kot živijo njegovi prebivalci.

Otok Marka Pola – Redki obiskovalci zapustijo Korčulo, ne da bi slišali zgodbo o Marku Polu. Po izročilu naj bi se prav tukaj, v 13. stoletju, rodil eden največjih svetovnih popotnikov in raziskovalcev. Čeprav zgodovinarji še vedno razpravljajo o njegovem rojstnem kraju, Korčulani svojo zgodbo skrbno negujejo in jo predstavljajo kot eno najbolj zanimivih kulturnih doživetij na otoku. V starem mestnem jedru stoji Center Marka Pola, sodobno interpretacijsko središče, kjer obiskovalci skozi multimedijske vsebine spoznajo življenje človeka, katerega potovanja so Evropi odprla pogled proti Daljnemu vzhodu. Povzpnete se lahko tudi na razgledni stolp, od koder se odpira eden najlepših pogledov na mesto, Pelješki kanal in okoliške otočke. Marko Polo tukaj ni zgolj zgodovinska osebnost, temveč je simbol odprtosti, raziskovanja, radovednosti in trgovskih poti, ki so stoletja povezovale ta otok s svetom.

Največje bogastvo Korčule so njeni ljudje – Korčulani pogosto pravijo, da njihovo največje bogastvo ni morje, temveč zemlja. Na otoku skoraj ni družine, ki ne bi bila povezana z vinogradništvom, oljkarstvom, čebelarstvom, ribištvom ali pripravo tradicionalnih otoških dobrot. Zato ne preseneča podatek, da na približno 50 kilometrov dolgem otoku deluje skoraj 50 degustacijskih kleti in domačij, kjer lahko obiskovalci spoznajo lokalne okuse neposredno pri pridelovalcih. Vsak obisk se hitro spremeni v veliko več kot zgolj pokušino. Gostitelji vas popeljejo med vinograde, razložijo posebnosti avtohtonih sort pošip in grk, predstavijo pridelavo vrhunskega oljčnega olja ter ponudijo domače sire, pršut in še topel kruh iz krušne peči. Namesto turistične predstavitve dobite iskren vpogled v življenje ljudi, ki že desetletja živijo v tesnem stiku z naravo.

OPG Komparak, kjer med postane pravo doživetje – Med najbolj zanimivimi postanki je zagotovo Turistična kmetija (OPG) Komparak, le nekaj minut od starega mestnega jedra. Na vhodu vas pričaka Vlaho Komparak, eden najbolj priznanih korčulanskih čebelarjev, ki že vrsto let razvija ekološko čebelarstvo in skrbi za ohranjanje otoškega ekosistema. Družinsko posestvo danes poleg različnih vrst medu proizvaja še vrhunsko ekstra deviško oljčno olje, domače marmelade in nagrajeni craft gin Trut, ki nastaja iz medu in aromatičnih sredozemskih zelišč. Degustacija tukaj ni le okušanje izdelkov. Gostje spoznajo življenje čebel, pomen opraševanja, posebnosti otoškega rastlinja in celoten proces nastajanja medu. Obisk OPG Komparak ostane v spominu kot eno najbolj pristnih doživetij na Korčuli.

Mariola Wine Bar je najboljši naslov za spoznavanje okusov Korčule –  V osrčju starega mestnega jedra, le nekaj korakov od kamnitih ulic in mestnega obzidja, se skriva Mariola Wine Bar, ki je v zadnjih letih postal ena najbolj priljubljenih gurmanskih postojank na otoku. To ni kraj, kamor pridete zgolj na kozarec vina. Sem pridete po zgodbo o Korčuli. Za to poskrbi lastnica Marija Đurić, ki z nalezljivim navdušenjem obiskovalcem predstavlja bogato vinsko dediščino otoka. Na vinski karti so zastopani skoraj vsi pomembnejši korčulanski vinarji, posebno mesto pa pripada avtohtonima sortama pošip in grk, ki sta Korčulo postavili na svetovni vinski zemljevid.

Pošip je prva bela sorta na Hrvaškem z zaščitenim geografskim poreklom, njegov dom pa je prav vasica Čara na Korčuli. Grk, ki uspeva predvsem v peščenih vinogradih Lumbarde, pa velja za eno najbolj posebnih in redkih vinskih sort na Jadranu. Vsak kozarec vina spremlja skrbno izbran krožnik lokalnih sirov, pršuta, oljk in drugih otoških dobrot manjših pridelovalcev. Degustacija se tako spremeni v pravo kulinarično popotovanje po Korčuli, kjer vsako vino pripoveduje svojo zgodbo o zemlji, soncu in ljudeh, ki ga ustvarjajo.

Sodobna Korčula na krožniku v Seven Seas Restaurant & Bar – Stoletno tradicijo je mogoče predstaviti na sodoben način, kar dokazuje Seven Seas Restaurant & Bar, ki deluje v hotelu Aminess Younique Korčula Heritage Hotel tik ob obali. Kuhinjo vodi chef Matija Bogdan, predstavnik nove generacije hrvaških kuharskih mojstrov, ki prisega na preprosto filozofijo: uporabljati najboljše, kar otok ponuja v posameznem letnem času. Na jedilniku prevladujejo sveže ulovljene ribe in morski sadeži, sezonska zelenjava, otoška zelišča, kakovostno oljčno olje in vina lokalnih vinarjev. Jedi so sodobne, elegantne in vizualno dovršene, a pri tem nikoli ne izgubijo stika z lokalno tradicijo. Hrana nastaja brez naglice, z veliko spoštovanja do sestavin in ljudi, ki jih pridelujejo.

Otok, ki svojo dediščino praznuje drugače – Marsikatero obmorsko mesto poleti obiskovalce vabi s koncerti in tradicionalnimi ribiškimi večeri. Na Korčuli pa je kulturna dediščina del vsakdanjega življenja. Med najpomembnejšimi dogodki je Vela setemana, korčulanski naziv za veliki teden pred veliko nočjo. Gre za večstoletno tradicijo, ki združuje bogata liturgična praznovanja, procesije in delovanje treh zgodovinskih korčulanskih bratovščin. Zaradi svoje izjemne kulturne vrednosti je bila leta 2025 vpisana v Register zaščitene kulturne dediščine Republike Hrvaške kot nesnovna kulturna dobrina.

Korčula pa zna praznovati tudi nekoliko drugače. Že dve desetletji namreč prireja prav posebno praznovanje »polovice novega leta«, ki simbolično naznani začetek dolgega poletja. Mesto preplavijo maškare, glasba in ulični program, večer pa tradicionalno sklene spektakularen ognjemet. Dogodek je v zadnjih letih postal ena najbolj prepoznavnih poletnih prireditev na otoku, zaradi katere številni obiskovalci rezervirajo nastanitev že mesece vnaprej.

Kaj letos doživeti na Korčuli? – Turistična skupnost mesta Korčula pod vodstvom direktorice Milijane Borojević pripravlja pester koledar dogodkov, katerih namen ni le zabavati obiskovalce, temveč jim približati zgodovino, običaje in življenje otočanov. Že 29. julija mesto praznuje god svetega Todora, zavetnika Korčule, ki je hkrati mestni praznik. Procesije treh zgodovinskih bratovščin sodijo med najpomembnejše dogodke v letu in predstavljajo enega najlepših prikazov stoletne otoške tradicije. V začetku avgusta, 7. in 8. avgusta, Korčulo prevzame mestno prvenstvo v vaterpolu. Štiri mestne četrti se pomerijo za prestižni naslov najboljših, navijaško vzdušje pa s tribun in obale pogosto spominja na največje športne spektakle.

Ljubitelji kulinarike ne zamudijo Žrnovske makarunade (9. avgusta), posvečene ročno izdelanim žrnovskim makaronom, eni najbolj prepoznavnih tradicionalnih testenin Dalmacije. Domačini jih še danes izdelujejo po receptih, ki se prenašajo iz roda v rod, obiskovalci pa lahko okušajo različne omake in jedi, pripravljene po starih družinskih receptih. Posebno mesto ima tudi Festival viteških iger Korčule, ki bo letos potekal med 30. avgustom in 13. oktobrom. Takrat skoraj ves otok oživi ob tradicionalnih viteških plesih in igrah, med katerimi je najbolj znana Moreška, poleg nje pa še Kumpanija, Moštra in druge zgodovinske uprizoritve. Festival svetlobe (11. septembra) stare kamnite ulice, trge in mestno obzidje spremeni v veliko galerijo na prostem, kjer svetlobne instalacije in umetniške projekcije ustvarijo povsem novo podobo srednjeveškega mesta. Prireditve potekajo v Korčuli, Žrnovu, Pupnatu, Čari, Smokvici in Veli Luki ter obiskovalcem omogočajo, da spoznajo eno najdragocenejših oblik nesnovne kulturne dediščine na Hrvaškem.

Otok, na katerega se vedno znova vračate – Korčula dokazuje, da največji čar ni v številu znamenitosti, temveč v njeni duši. Na razmeroma majhnem otoku se prepletajo več kot dva tisoč let zgodovine, vrhunska vina, izjemna kulinarika, bogata pomorska tradicija in ljudje, ki obiskovalcev ne sprejmejo kot turistov, temveč kot goste. Morda boste prišli zaradi zgodbe o Marku Polu, morda zaradi srednjeveških ulic, fotografij na družbenih omrežjih ali kozarca pošipa ob sončnem zahodu. Lahko vas bodo privabile viteške igre, izvrstna gastronomija ali preprosta želja po oddihu na enem najlepših dalmatinskih otokov. Razlog pravzaprav ni pomemben. Korčula vas bo osvojila s svojim ritmom, pristnostjo in zgodbami, ki jih ni mogoče doživeti na hitro. In ko boste odhajali z otoka, boste najverjetneje že razmišljali o vrnitvi.

Fotografije: Matjaž Markič, Nikola Zoko in Boris Kačan 

Če vas zanima križarjenje po hrvaških otokih – maed njimi je tudi Korčula – vam priporočamo reportažo Sedem dni križarjenja po najlepšem delu Jadrana.

The post Korčula: srednjeveško mesto, vrhunska vina in pristno otoško življenje first appeared on Moj kovček.