Besedilo in fotografije: Matjaž Markič

Ptuj je najstarejše mesto v Sloveniji, razpeto med vinorodne griče in reko Dravo. Zviška ga opazuje grad, slikovite stare ulice pa kar kličejo k odkrivanju zanimivosti. Neštete čare skriva tudi okolica Ptuja.

Grajski grič nad Ptujem je bil poseljen že v 5. tisočletju pred našim štetjem. Prebivalci antične Petovione so na njem postavili trdnjavo in svetišča, v zgodnjem srednjem veku je bilo tam slovansko grobišče. Srednjeveška utrdba je nastala v 11. stoletju, ko sta bila grad in mesto v posesti salzburške nadškofije. Nadškofi so grad oddali gospodom Ptujskim, ki so v tristoletnem obdobju bivanja na Ptuju ustanovili dominikanski in minoritski samostan. Med letoma 1656 in 1802 so na gradu bivali grofje Leslie, ki so utrjeni renesančni grad spremenili v udobno baročno rezidenco ter ga opremili in uporabljali kot poletno bivališče. Zadnji lastniki so bili grofje Herbersteini, ki so imeli grad med letoma 1873 in 1945. Danes so v gradu na ogled zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.

Ena izmed znamenitosti Ptuju je mestni stolp, ki ga na treh straneh krasi velika ura, le na eni strani je ni. Naš vodič po Ptuju Aljoša Ciglar nam je zaupal zanimivo zgodbo o tem, zakaj je ura le na treh straneh stolpa. Meščani Ptuja so zbirali denar za obnovo mogočnega stolpa, ki je služil tudi kot opazovalnica pred različnimi nevarnostmi. S prošnjo za prispevek so se obrnili tudi na škotsko rodbino Leslie, ki je imela takrat v lasti ptujski grad. A graščak ni želel prispevati denarja za obnovo, zato so mu meščani za njegovo skopost vrnili tako, da niso ure namestili v smeri proti gradu, kjer je graščak prebival. Sladko maščevanje…

Ptuj ima za seboj že sedem stoletij tradicije pridelovanja in negovanja vina v svojih kleteh. Ugodna sestava tal in vremenski pogoji omogočajo v Halozah in Slovenskih goricah rast številnih žlahtnih sort vinske trte. Na sončnih rebrih so začeli gojiti vinsko trto že Kelti in Iliri, prihod Rimljanov pa je v 1. stoletju vinogradništvo še pospešil. Ptujska klet je najstarejša slovenska vinska klet, kar priča o bogati tradiciji ptujskega vinorodnega okoliša. Začetki segajo v leto 1239, ko so minoriti pod samostanom postavili klet. Poleg razkošne zbirke arhivskih vin Ptujska let hrani buteljke zlate trte iz leta 1917, kar je najstarejše slovensko arhivsko vino. Danes je to sodobna vinska klet pod zaščito starih kletnih zidov in obokov, kjer zorijo prijetna, sodobna in priljubljena vina, mogoče so seveda tudi vodene degustacije.

Kadar pomislimo na Ptuj, se spomnimo tudi za spodnje Podravje značilnih ptujskih kurentov. Največje doživetje je seveda, če Ptuj obiščemo v času kurentovanja, ko se na ulice zgrne nekaj sto teh neobičajnih pojav. A v Pokrajinskem muzeju je na ogled tudi stalna razstava pustnih mask, med katerimi prevladujejo kurenti. Kot nam je povedal predsednik zveze društev kurentov Aleš Ivančič, zveza združuje 24 društev s 1050 člani. Kurentovo obredje je živ pojav, ki se s časom nekoliko spreminja, a je treba biti previden pri vnašanju novih elementov v etnografsko izročilo. Kurente in kurentovanje so leta 2017 vpisali tudi na Unescov seznam reprezentatitvne nesnovne dediščine človeštva.

V Gorišnici se ponašajo z najstarejšo obnovljeno kmečko hišo v Sloveniji v panonskem slogu. Dominkova domačija je ena redkih v izvirni obliki ohranjenih cimprač, stavb tradicionalnega, lesenega kmečkega stavbarstva iz 18. stoletja. Domačija je edinstven primer v celoti ohranjenega panonskega doma malega kmeta v tem prostoru. Zgrajena je v obliki črke L, »cimprana« (grajena iz lesenih brun), obdana je z ilovnatim ometom in pobeljena z apnom, streha pa je pokrita s slamo. Leta 1997 je občina Gorišnica odkupila propadajočo hišo od lastnika in jo v dveh letih obnovila v muzej na prostem, ki predstavlja nekdanje življenje kmeta. Notranjost hiše je ohranjena v prvotni obliki in vsebinah.

Nekoč vir preživetja družin, danes pa del ohranjanja tradicije, je lük še vedno plod pridnih rok lükarjev, saj je vse delo v večini še ročno. Na Ptujskem polju so se obdržali mnogi lükarski običaji in tradicionalne jedi, pa tudi tradicija pletenja tradicionalnih vencev, ki jih imenujejo krenci. Dekletom in ženskam, ki so spletale vence, so rekli lükarice. Ptujski lük so k nam menda prinesli Turki. Lükarji so ga najbolje prodajali pozno v jeseni in čez zimo, zato je moral biti debel, dobro posušen in moral je pozno kaliti. Tradicionalen venec ima povezanih 12 ali 6 lükov, so nam povedali na Čüšekovi domačiji. Lükarski praznik običajno pripravijo na predzadnjo nedeljo v avgustu, na njem pa lahko poskusite tipične domače kmečke  jedi: oljov lük z jajci ali fižolom, gibanico, ocvirkovico z lükom in lükarski sendvič.

Baročni dvorec Dornava, slovenski »mali Versailles«, je zob časa že dobro načel in v zadnjih letih je sameval prazen, a se mu z načrtovano prenovo obetajo boljši časi. Prvič je bil večji objekt na tem mestu omenjen leta 1435, a je bil manjši od današnjega. Širiti so ga začeli Sauerji v začetku 18. stoletja. Skupaj s posestvom ga je leta 1730 kupil grof Dizma Attems, ki ga je dal med letoma 1739 in 1743 dograditi v velik baročni dvorec po načrtih Jožefa Hueberja. Okrog njega je bil urejen park s centralnim drevoredom do dvorca, parkovnimi ureditvami in številnimi skulpturami ter Neptunovim vodnjakom. Za parkom je dolg osni drevored skozi sadovnjak in gozd do Pesnice, ki je najdaljši v Sloveniji. Od leta 1820 naprej so bili lastniki dvorca Auerspergi, zadnji lastnik (pred drugo svetovno vojno) pa je bila rodbina Pongratz.

Na Ptuju obujajo dva tisoč let stare rimske zgodbe, ki temeljijo na najmogočnejšem obdobju v zgodovini tega mesta. Na podlagi izkušenj in znanja s pripravo Rimskih iger so v društvu Poetovio LXIX, ki ga vodi prizadevni Andrej Klasinc, na Štukih zgradili stalni tabor – Rimski kamp Poetovio, v katerem prikazujejo značilne obrti, zgradili so repliko opekarske peči, ki je edina v tem delu Evrope, ukvarjajo se z eksperimentalno arheologijo in želijo na najbolj pristne načine predstaviti življenje v Poetoviu pred 2000 leti. Rimski kamp gotovo predstavlja posebnost v Sloveniji, saj česa podobnega še nimamo. Obiskovalcem vseh starosti omogoča spoznavati rimsko zgodovino tako, da udeleženci niso zgolj pasivni opazovalci in poslušalci, ampak aktivni ustvarjalci. Ena zadnjih pridobitev je amfiteater, ki lahko sprejme do 800 ljudi, idej pa imajo še veliko.

V času rimskega imperija je bil Ptuj (Poetovio) pomembno mesto in vojaška postojanka. Z vojaki iz vzhodnih dežel se je na Ptuju uveljavil mitraizem, perzijska vera s skrivnostnimi obredi, ki so se jih udeleževali le moški. Mitraizem je mistična vera, ki ima korenine v daljni Sumeriji, temeljila pa je na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve. Predstavlja vmesni člen na poti iz politeizma (verovanje v več bogov) k monoteizmu verovanje v enega boga). Ob podpori posameznih cesarjev so ga z bližnjega vzhoda po rimski državi razširili trgovci, vojaki in uradniki. Na Ptuju je bilo odkritih kar pet izjemnih svetišč boga Mitre, na mestih I. mitreja, ter III. Mitreja, rimskih svetišč iz 2. in 3 stoletja, pa si lahko še danes ogledate njune temelje, oltarje, reliefe in kultne podobe, povezane s kultom.

Foto: Terme Ptuj

Vrelci v Termah Ptuj iz globine 1.100 m prinašajo naravno termalno vodo s temperaturo 56 stopinj C. Topla termalna voda še posebej ugodno vpliva na odpravljanje težav gibalnega sistema, zato so v Termah Ptuj so razvili številne zdravstvene in wellness programe, ki se osredotočajo na lajšanje lokomotornih težav. Grand Hotel Primus pa je pribežališče za vse, ki si želijo povrniti vitalno energijo in se obkrožiti z zdravjem, harmonijo in dobrim počutjem. Tam vas spodbudijo, da se z zdravo prehrano, aktivnim sproščanjem in wellness tretmaji vrnete k sebi ter znova vzpostavite notranje ravnovesje. Zagotavljajo, da vas bo topla naravna termomineralna voda v trenutku razbremenila tegob vsakdana ter vam vrnila dobro počutje.

Tokrat smo se po Ptuju in okolici potepali »na motorni pogon«, a najlepše je Ptuj in okolico spoznavati na dveh kolesih. Dravska kolesarska pot ponuja doživetje za vsakim zavojem, po Sloveniji in Hrvaški pa teče šest etap v skupni dolžini 210 km : Dravograd – Radlje ob Dravi, Radlje ob Dravi – Maribor, Maribor – Ptuj, Ptuj – Ormož, Ormož – Varaždin ter Varaždin – Legrad. Dravska kolesarska pot sicer poteka od izvira Drave v Italiji, preko Avstrije in Slovenije do izliva reke Mure v Dravo na Hrvaškem, dolga je približno 710 km in velja za eno najlepših v Evropi. Pot je dobro označena in urejena, nekateri odseki so primerni tudi za družine, na spletni strani Drava Bike pa lahko pred potjo pogledate tudi, kje boste dobili prenočišče ali kaj za pod zob, kje vas čakajo kulturne znamenitosti in še marsikaj. Zagotovo še pridemo!